Prebivalci katerega od nešteto planetov v prostranih vesoljskih širjavah, kjer zagotovo živijo tudi razumna bitja, bi se kot zunanji opazovalci nemara čudili prehranskim in siceršnjim šegam zemljanov. Spomladi ves teden goltamo jajca, šunko in hren kot za stavo, jeseni zlasti onkraj luže na bučah izvajajo lobotomijo in v izvotljene purane tlačijo zmečkan kruh, novembra pri nas kot blazni pražimo gosi in race – in še bi lahko naštevali. Ceremonije z gosmi, racami in vinom potekajo ravno v teh dneh. Že pred tisočletji so vsako leto v začetku današnjega novembra praznovali nekakšen zahvalni praznik, praznik letine, temu primerno pa so obložili mize. Takrat seveda še ne z gosmi, mlinci in zeljem – ta nekaterim ljuba, drugim pa odvratna šega se je razpasla šele z razširjanjem krščanstva. Pred tem je bilo v navadi, da so se za letino zahvalili bogovom, kar so počeli v obliki praznovanj v duhu obloženih miz, s katerimi so počastili številna božanstva. Teh gostij so se po starih verovanjih udeleževale tudi duše preminulih prednikov, iz česar se pozneje razvil tudi dan mrtvih, ki je na koledarju tik pred martinovim. Pa nemara ne zato, ker se ga vinski bratci ob martinovem radi na mrtvo nacedijo. Martinovo je pravzaprav protiutež pustu; ta rodovitno sezono odpre, martinovo pa jo zapre, zemlja vmes počiva. Tako ob prvem kot ob drugem se ljudje našemijo, ob martinovem predvsem v škofe in druge duhovne, ki simbolično blagoslavljajo vino ter ga s tem dokončno pretvorijo iz mošta, ob obeh priložnostih pa v naših krajih žlahtna kaplja teče kot na sodni dan. Tudi takšno šemljenje nima prav starih korenin in je značilno predvsem za novodobne, tržno usmerjene prijeme, zlasti za martinovanja po raznih gostiščih, ki si na tak način prizadevajo privabiti čim več gostov in prodati čim več vina ter pečenih gosi. Martinov dan, martinje, smarščica, sumarščica ali celo jesenski pust, kot v naših krajih tudi imenujemo ta vinski praznik, je nekaj posebnega tudi zaradi trajanja. Navdušenci na koledarju vsako leto vestno preverijo, na kateri dan novembra bo martinovo. Če se namreč zgodi, da je enajsti november sredi tedna, kar se letos ne bo zgodilo, je veseljačenje dvojno; konec tedna pred enajstim in konec tedna po njem. Če pa enajsti november pade na ravno pravi dan v tednu, torej na konec tedna, letos se bo zgodilo v petek, pa zlasti na vzhodnem delu vinorodne Slovenije martinujejo tudi po 14 dni skupaj, v čemer so menda svetovni prvaki. Pretiravati seveda ni treba, morda bo dovolj že specialiteta po tokratnem receptu.