Posnel jo je v začetku leta 1979 v studiu Akademik za svoj drugi, prvi studijski album z naslovom 48. »Prvotno izvedbo s tremi inštrumenti, kitara, orglice in harmonika, ki jo je igral moj dolgoletni prijatelj Čarli Novak, sicer veliko bolj znan kot rekorder med basisti, je seveda slišal tudi producent in aranžer Dečo Žgur. Predlagal je še eno verzijo z razširjeno zasedbo. Čez nekaj tednov je bil izgotovljen novi posnetek in jaz sem na podlago ansambla in čudovitega zborčka (Nada Žgur) nespremenjeno odpel in odigral tisto, kar je bilo znano že iz prve verzije.«
Radijske postaje so se dobro odzvale in čez dobro leto dni se je Slovenskega naroda sin že začela pojavljati na najrazličnejših prireditvah in krajih. »Velikokrat tudi kot ne najbolj uglašena zborovska inačica, ampak vseeno vedno zelo iskrena in prepričljiva. Pa naj so bile to maturantske parade, šolski izleti, tekme, taborniški večeri … še in še bi lahko našteval. Tudi 'uradnih' novih verzij je veliko, na primer Modrijanov ob spremljavi orkestra Slovenske vojske. Sam sem najbolj zadovoljen z duetom, ki sem ga najprej posnel s prelestno Mašo Medik, deset let zatem pa v izvrstni priredbi Mihe Goršeta še v živo predstavil s televizijskim ansamblom oddaje V petek zvečer.«