Še pomembnejša je pri tem neto obrestna marža oziroma marža finančnega posredništva. Z njo lahko merimo, kaj se v bankah dogaja, in trenutno je nekoliko višja. Bila je zelo nizka in leta se je zniževala, trenutno pa se je nekoliko dvignila. Lahko da je to prehodnega značaja. Skratka, težko je enoznačno opisati učinke višjih obrestnih mer ECB, vendar so načeloma pozitivni zaradi same strukture bančnih bilanc in presežne likvidnosti pa tudi marža se trenutno zvišuje.
Stranke, ki so se v obdobju zgodovinsko nizkih obrestnih mer odločale za dolgoročnejše kredite s fiksno obrestno mero – in za to plačale nekaj več, saj ima ta pač svojo ceno –, so zdaj lahko zelo zadovoljne s svojo odločitvijo. Tisti, ki so jemali nekoliko dolgoročnejše kredite z variabilno obrestno mero, pa so bili ob najemu seveda v finančno ugodnejšem položaju od tistih, ki so se odločili za fiksno obrestno mero. Trenutno so finančno morda na slabšem.
Treba je gledati skozi celotno obdobje kreditnega cikla, celovitejše primerjave pa lahko delamo šele na daljši rok. Se bo pa tistim, ki so se odločali za variabilno obrestno mero, nedvomno obrok zvišal. Če pa bo prišlo čez dve ali tri leta spet do znižanja, bo šla pa obrestna mera pač navzdol. So pa aktualne višine euriborja še daleč od tega, kar smo zgodovinsko videli kot vrh. Delo
