V evropskem prostoru je malo bančnih ustanov, ki datirajo v tako zgodnji čas kot Kranjska hranilnica, ki je bila ustanovljena leta 1820. Prva banka na Slovenskem, ki je nastala v razsvetljenskem duhu in ob filantropskih načelih ustanoviteljev, je poleg finančnega in gospodarskega razvoja pomembno vplivala tudi na področje zdravja, socialnega varstva, izobraževanja in kulture.
Kot pojasnjuje raziskovalka z Inštituta za novejšo zgodovino Nataša Henig Miščič, je bila Kranjska hranilnica v znamenju družbene odgovornosti na začetku namenjena predvsem šibkejšim slojem prebivalstva, ki do njene ustanovitve niso imeli veliko možnosti za varčevanje. Sčasoma so za revnejše ustvarili več ugodnosti, kot denimo zastavljalnico, hipotekarna posojila za manjše posestnike, dostopnejša stanovanja za delavce in drugo. Poleg tega je Kranjska hranilnica z upravljanjem pupilarnih prihrankov oziroma denarjem sodnih varovancev, sirot, ubogih in bolnih pozornost namenila tudi posebej ranljivim skupinam ter tako med ljudmi gradila zaupanje v svoje delovanje. Del svojega dobička je vsako leto v obliki denarne pomoči namenjala posameznikom, dijakom in študentom ter različnim socialnim ustanovam.
V 19. stoletju, kot pojasnjuje zgodovinarka Henig Miščič, je Kranjska hranilnica svojo pozornost preusmerila na širše sloje prebivalstva, pri čemer pa je bilo njeno varno poslovanje vedno v ospredju. »V kriznih trenutkih je vsakič trdila, da lahko zadosti vsem zahtevam ob povečanju povpraševanja in pospešenem dviganju prihrankov svojih komitentov.«
Hranilnica, ki je gradila šolo in gledališče
Kot je to veljalo za hranilnice, ustanovljene v drugi polovici 19. stoletja, je tudi prva slovenska banka poleg svojih osnovnih finančnih poslov z investicijami posegala na širša družbena področja in tako prispevala k lokalnemu razvoju. Kranjska hranilnica, ki je imela od leta 1880 svoje prostore na današnji Tomšičevi 5, kjer je zgradila klasicistično stavbo, v kateri zdaj domuje parlament, je »finančno podprla vse bolj zahtevne projekte mestne občine, kot so bolnišnice, vodovod in elektrifikacija. Poleg tega je sodelovala pri gradnji različnih stavb v mestu, med njimi Nemške hiše in Nemškega gledališča – SNG Drama,« pravi zgodovinarka. S svojimi investicijami je posegala tudi na področje gradnje stanovanj in je za Bežigradom, v današnji Hranilniški ulici, ki nosi ime po tej bančni ustanovi, poskrbela za gradnjo delavskih stanovanj. Bila je investitorica realke na Vegovi, ob svoji 75. obletnici, kar je bilo leta 1895, pa je ustanovila fond za zavetišče za neozdravljivo bolne, s pomočjo katerega je zgradila stavbo v današnji Šlajmerjevi ulici, kjer deluje Ginekološka klinika.
Ko se je pred prvo svetovno vojno Kranjska hranilnica znašla sredi nacionalnih konfliktov med slovenskim in nemškim narodnim gibanjem, ki so se proti koncu 19. stoletja v Avstro-Ogrski zaostrili, se je morala spoprijeti z velikim političnim in gospodarskim pritiskom. »Hranilnica vse do konca prve svetovne vojne ni veljala le za gospodarski, ampak tudi politični simbol nemške moči na Kranjskem. Poleg obtožb, da je prevzela nemško stran, je hranilnico slovensko prebivalstvo kritiziralo, ker je ignorirala slovenske institucije (največ sredstev, ki jih je hranilnica dajala v dobrodelne namene, so prejele nemške institucije, op. p.), kar je bil eden od glavnih razlogov, da je v njihovih očeh veljala za nemško institucijo, zato so njene investicije ostale v spominu s pridevnikom nemške,« pravi Nataša Henig Miščič. Vendar pa, kot še dodaja sogovornica, vodstvo hranilnice nikoli ni odprto in javno stopilo na nemško stran, prav tako so bila finančna sredstva, ki so jih zbirali, predvsem denar prebivalstva s slovenskega ozemlja.