Prihodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih desetih mesecih leta 2022 medletno višji za 18,2 odstotka, iz sprejetega rebalansa pa izhaja, da naj bi se rast tako »očiščenih« prihodkov v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta upočasnila na 10,2 odstotka.
Po drugi strani so bili odhodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih desetih mesecih letos medletno višji za 10,2 odstotkov, medtem ko bi se glede na sprejeti rebalans rast »očiščenih« odhodkov v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta okrepila na kar 34,4 odstotka. »To bi pomenilo, da bi poraba brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje v povprečju zadnjih dveh mesecev leta znašala okoli 1,7 milijarde evrov na mesec, kar je za okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev,« je fiskalni svet ocenil v najnovejši mesečni publikaciji.
Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za protikoronske ukrepe od marca 2020 do konca oktobra letos znaša 5,47 milijarde evrov, od tega v prvih 10 mesecih letos 672 milijonov evrov. Glede na rebalans naj bi bilo v celem letu za te ukrepe namenjeno za slabe 1,1 milijarde evrov, kar pomeni, da bi bilo do konca leta porabljenih še 415 milijonov evrov, so navedli v fiskalnem svetu.
Neposredni finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu so ocenili na 440 milijonov evrov. V desetih mesecih letošnjega leta je bilo realiziranih 255 milijonov evrov, kar pomeni, da naj bi bilo v zadnjih dveh mesecih leta za te ukrepe namenjenih še nekaj manj kot 200 milijonov evrov. Skupni neposredni učinek vseh dosedanjih draginjskih ukrepov v letošnjem letu je sicer ocenjen na okoli 760 milijonov evrov. V prihodnjem letu naj bi bilo za draginjske ukrepe namenjenih okoli 300 milijonov evrov, poleg tega pa je v predlogu sprememb državnega proračuna v ta namen oblikovana še rezerva v višini 1,210 milijona evrov.
Pretiran manevrski prostor za odhodke
Dosedanja realizacija in sprejeti rebalans državnega proračuna za leto 2022 nakazujeta na primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih leta v višini kar 1.76 milijarde evrov, pri čemer naj bi bilo kar 1,16 milijarde evrov sredstev nepovezanih z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje. Ob občutnem porastu investicij, tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja in stroškov dela naj bi transferi posameznikom in gospodinjstvom ter izdatki za blago in storitve v zadnjih dveh mesecih leta medletno celo upadli.
Realizacija do vključno oktobra tako po navedbah fisklanega sveta potrjuje njegovo oceno, da je rebalans nerealističen in da ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za 2023 in 2024. »Ustvarjanje tolikšnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen sicer pomembnega obsega ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na končni javnofinančni izid v letošnjem letu,« so poudarili.
Fiskalni svet je ocenil še, da se z izhodnim covidnim zakonom nadaljuje sprejemanje interventne zakonodaje, ki ni nujno neposredno povezana z dogodkom, ki naj bi ga naslavljala. »To nakazuje na tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo,« so opozorili. »Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance,« so še izpostavili v fiskalnem svetu.
Občutna rast davčnih prihodkov
Državni proračun je imel oktobra po začasnih podatkih presežek v višini 36 milijonov evrov, skupaj v prvih desetih mesecih letos pa 283 milijonov evrov primanjkljaja. Brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje je presežek državnega proračuna v prvih desetih mesecih znašal 465 milijonov evrov.
Skupni prihodki so bili v prvih desetih mesecih letos za 14,2 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa so porasli za 18,2 odstotka. Visoka rast je po ugotovitvah fiskalnega sveta delno posledica učinka osnove, ko so bili v prvih mesecih lani zaradi omejitvenih ukrepov prihodki precej nizki, deloma hitrega okrevanja domačega povpraševanja, pomembno pa k rasti prispeva tudi višja inflacija.
K medletni tako imenovani očiščeni rasti prihodkov največ prispevajo prihodki od DDV, ki so k skupni rasti »očiščenih« prihodkov prispevali okoli tretjino. Na osnovi dejanske realizacije in sprejetega rebalansa naj bi bili prihodki od DDV v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta na podobni ravni kot v enakem obdobju lani.
Drugi najpomembnejši dejavnik letošnje rasti prihodkov so višji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, ki so bili v prvih desetih mesecih letos medletno višji za kar 68,9 odstotka. Visoka rast je zlasti posledica rekordno visokega poračuna kot posledica uspešnega poslovanja podjetij v lanskem letu. Na osnovi tega je tudi letošnja akontacija višja kot lani.
Rast prihodkov od dohodnine se je ob izteku večine izplačil dodatkov, ki so bili lani izrazito visoki, znatno umirila. Na umiritev rasti je vplivala tudi spremenjena zakonodaja in večji poračun dohodnine kot lani. Kljub temu so ti prihodki za okoli petino oziroma za 200 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju predkriznega leta 2019.
Razmeroma nizka rast prihodkov od trošarin v višini 0,8 odstotka je posledica vladnega ukrepa, s katerim so se trošarine v začetku februarja znižale zaradi blaženja visokih cen energentov. Znižani zneski trošarin so verjetno vplivali tudi na medletno višje prodane količine nekaterih energentov.
Skupni prihodki od EU sredstev so bili v desetih mesecih medletno večji za 24,1 odstotka, delno zaradi januarskega izplačila preostalega dela prve tranše sredstev Načrta za okrevanje in odpornost v višini 118 milijonov evrov. Kljub znižanju projekcije v rebalansu glede na veljavni proračun iz oktobra lani za okoli pol milijarde evrov na fiskalnem svetu ocenjujejo, da letna realizacija tudi tega načrta znova ne bo dosegla. Za to bi namreč morali v zadnjih dveh mesecih letos pridobiti še 443 milijonov evrov, kar bi zahtevalo precejšnjo pospešitev rasti ob koncu leta.
»Očiščeni odhodki« letos višji za kar 10,2 odstotka
Skupni odhodki so bili v prvih desetih mesecih letos za 6,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. To je bila predvsem posledica neposrednega učinka covidnih ukrepov, ki so v prvih desetih mesecih lani znašali 2,464 milijarde evrov, v enakem obdobju letos pa 672 milijonov evrov. Brez tega učinka in učinka ukrepov za blažitev posledic draginje so bili odhodki v prvih desetih mesecih letos medletno višji za 10,2 odstotka.
Pomemben del skupne rasti odhodkov brez učinka protikoronskih ukrepov je posledica januarja prejetih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost v višini 118 miilijonov evrov v proračunski sklad. Brez tega učinka bi bila skupna rast »očiščenih odhodkov« v desetih mesecih 8,9-odstotna.
Med ostalimi ključnimi kategorijami odhodkov so k skupni rasti največ prispevali višji transferji posameznikom in gospodinjstvom, predvsem zaradi zakonsko predpisane uskladitve z lansko inflacijo. V zadnjih dveh mesecih leta naj bi bili ob upoštevanju dosedanje realizacije in sprejetega rebalansa socialni transferji medletno nižji za kar tretjino, kar po oceni fiskalnega sveta ni realistično in predstavlja nadaljevanje prakse podcenjevanja te kategorije porabe pri proračunskem načrtovanju.
Višja kot v enakem obdobju lani je bila rast izdatkov za blago in storitve, na jar je podobno kot pri socialnih transferjih deloma vplivala višja inflacija. Tudi njihova rast naj bi v zadnjih dveh mesecih povsem zastala, kar se ne zdi realistična predpostavka.
Rast stroškov dela (brez učinka covidnih dodatkov) je v prvih desetih mesecih letos znašala 3,6 odstotka in je bila v prevladujoči meri posledica učinka rasti zaposlenosti in rednih napredovanj. Iz dosedanje realizacije in sprejetega rebalansa izhaja, da naj bi se njihova rast v zadnjih dveh mesecih okrepila na kar 46,2 odstotka. To kljub doseženemu dogovoru s sindikati o povišanju za 4,5 odstotka z oktobrsko plačo ter dvigu nadomestila za malico s septembrom in poračunu regresa, po oceni fiskalnega sveta ni realistična predpostavka. Poleg tega naj bi bila po navedbah vlade v rebalansu sredstva za kritje učinka dogovora s sindikati prikazana v okviru rezerve in ne v okviru postavk za stroške dela.
Odhodki za investicije so v prvih desetih mesecih skupaj znašali 897 milijonov evrov, glede na projekcije v rebalansu pa naj bi bilo v zadnjih dveh mesecih letos realiziranih še za 1,026 milijarde evrov investicij. Tako naj bi se medletna rast investicij v zadnjih dveh mesecih leta pospešila na okoli 115 odstotkov, kar po besedah fiskalnega sveta potrjuje njegovo oceno, da so bile tudi investicije v rebalansu načrtovane v obsegu, ki ne bo realiziran.
Med protikoronskimi ukrepi največ stroškov za testiranja
V letošnjem letu največji del odhodkov za protikoronske ukrepe predstavljajo stroški, povezani s testiranjem (122 milijonov evrov) in cepljenjem (100 milijonov evrov). Izplačila unovčenih turističnih bonov so znašala 113 milijonov evrov, financiranje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po 80. členu zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covid-19, ki sicer ni neposredno povezano z epidemijo, 88,6 milijona evrov ter tretji solidarnostni dodatek upokojencem od začetka epidemije 68 milijonov evrov..
Po podatkih Finančne uprave (FURS) je bilo do konca oktobra poplačanih 384 milijonov evrov od skupno 472 milijonov evrov odobrenih odloženih oziroma obročnih plačil davčnih obveznosti. Izdane so bile tudi odločbe o vračilu odobrenih pomoči v skupnem znesku 140 milijonov evrov.
