»Še vedno rastemo,« pove direktor prodaje Simon Mesec, »tako iz naslova večjega povpraševanja oziroma prodaje kot zaradi novih izdelkov, ki smo jih razvili v zadnjih letih«. Doda pa, da jih omejujejo dobave materialov oziroma komponent, predvsem elektronskih z vgrajenimi čipi, zaradi česar so imeli kar nekaj zamud v proizvodnji, katere obseg je zato nekoliko manjši, kot bi lahko bil. »Na eni strani so torej dobavni roki, na drugi pa stroški, ki naraščajo,« nadaljuje Mesec. »Delno nam jih uspe vračunati v ceno strojev, velikokrat pa tudi ne. Ker so dobavni roki za stroje dolgi, tudi eno leto, smo morali nekaj razlike pokriti sami, kar je delno vplivalo na rezultate.«
Prihodki lani četrtino višji
Lanski prihodki Meborja so bili ne glede na to približno za četrtino višji kot leta 2020, ko je prodaja dosegla okoli 21 milijonov evrov. Kljub covidu, ki je predlani precej vplival na slovensko gospodarstvo, so bili v podjetju zadovoljni s poslovanjem. Rast se je v kriznem letu sicer malo upočasnila, vendar so ga vseeno zaključili s presežkom. In kakšno je poslovanje v letošnjem letu? Simon Mesec odgovarja, da bodo spet beležili rast, kolikšna bo, pa je težko reči, ker imajo v delu še dva večja projekta, za katera še ne vedo, ali jim jih bo uspelo dokončati. »Glede na lansko leto bo rast dosegla vsaj deset odstotkov, verjetno pa bo še nekaj višja.«
Mebor izdeluje in prodaja celovit nabor strojev za žagarske obrate in avtomatske linije. Med konkurenco ima verjetno najširšo ponudbo v smislu, kako širok trg zajema. Ponuja namreč stroje tako za manjše kot velike žagarske obrate, ki razrežejo od deset kubičnih metrov hlodovine na dan pa tudi do tisoč kubičnih metrov. Letos v podjetju zaključujejo projekt največje žagarske linije za poljskega naročnika, ki bo omogočil razrez tudi do deset hlodov na minuto. Mesec na vprašanje, koliko strojev naredijo na leto, odgovarja, da je to težko reči, ker so nekateri povezani v sklopu linij, drugi so samostojni in manjši ter manjših vrednosti. »Če štejemo večje stroje, jih izdelamo okoli 250 na leto,« pravi. Manjši stroji stanejo okoli 30 tisoč evrov, večje linije pa tudi nekaj milijonov evrov.
Podjetje svoje stroje prodaja po vsem svetu in je z njimi prisotno na vseh celinah. Okoli 60 odstotkov izvoza, ki sicer doseže nekaj manj kot 90 odstotkov, gre na račun evropskih trgov, med trgi, kjer so postavljeni Meborjevi stroji, pa se najdejo tudi eksotične države, kot sta denimo Fidži in Zimbabve. Nekaj več kot 10 odstotkov prodaje zabeležijo na slovenskem trgu, kar po Meščevih besedah kaže, da se žagarstvo v Sloveniji razvija bolj kot v prejšnjih letih. »Na trgih, ki jih imamo, rastemo in bi lahko na njih prodali še več, pa tudi na novih trgih, na leto dodamo enega ali dva, je še veliko priložnosti.« Ovira za še višjo rast pa je, da Meborjeva proizvodnja ni serijska, saj izdelujejo veliko različnih strojev po naročilu, tako da proizvodnje ni enostavno hitro povečevati.
Razvoj strojev v smeri avtomatizacije
V razvoj strojev je vključena skupina petnajstih zaposlenih, v kateri prevladujejo strojni inženirji. Razvoj gre v glavnem v smeri večje avtomatizacije. Glavne potrebe žagarskega trga obsegajo zmanjšanje stroškov dela in povečanje učinkovitosti, kar pomeni, da so stroji vedno bolj optimizirani, tako da potrebujejo manjše število operaterjev. Tudi na večjih linijah je zaradi avtomatizacije denimo potreben samo en operater. V podjetju veliko delajo tudi na skeniranju lesa in optimizaciji, kar pomeni, ko se hlod poskenira, se optimizacija odloči, kakšne mere desk odrezati, da je izkoristek čim večji. Za žagarske obrate je zelo pomembno, da imajo čim manj odpadkov. Dela se tudi na digitalizaciji strojev, še doda Mesec, z linij pridobivajo podatke o delovanju razrezanega lesa, kar je pomembno za informacijsko podporo obratov.
Mebor vsako leto vlaga v dodatno opremo. Zadnja velika investicija je bila nov robotsko vodeni laser za razrez profilov na različne oblike in dolžine, za katero so konec lanskega leta odšteli več kot milijon evrov. Investirajo tudi v bolj avtomatizirane stroje z namenom izboljšati tehnologijo in kakovost izdelave ter pospešiti proizvodnjo, da je bolj učinkovita. V podjetju veliko vlagajo tudi v avtomatizacijo, ker želijo čim bolj avtomatizirati procese v proizvodnji, glede na to, da je proizvodnja projektna in ne serijska, kar je veliko bolj zahtevno. Veliko lažje bi bilo informacijsko podpreti serijsko proizvodnjo, kjer so vsi kosi enaki, pove Mesec, kot pa proizvodnjo različnih strojev, od katerih ima vsak več kot tisoč različnih sestavnih delov. Za razvoj in investicije v Meborju sicer namenijo več milijonov evrov na leto.
Mebor se je na sedanjo lokacijo v Železnikih preselil leta 2013, kjer so v letih 2017 in 2019 zaradi povečanih potreb dograjevali dodatne proizvodne prostore. Trenutno imajo dovolj prostora, vendar bodo v prihodnje morali zaradi širitve proizvodnje prostorske zmogljivosti še povečati. Trenutno je v podjetju 90 zaposlenih, v enem letu so na novo zaposlili sedem delavcev. Med kadri so v večini strojniki s srednješolsko izobrazbo v proizvodnji, zaposlenih pa je tudi več kot petnajst inženirjev. V podjetje vzamejo veliko mladih kadrov, ki jih priučijo za delo, Simon Mesec pa potoži, da težje dobijo inženirje za avtomatizacijo. Zaposleni večinoma prihajajo iz lokalnega okolja.
