V petek se je nemški socialdemokratski kancler Olaf Scholz v Pekingu pogovarjal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, zatem pa še z odhajajočim premierjem Li Keqiangom. Ta enodnevni obisk zbuja pomisleke v zahodnih državah, tudi v njegovi koalicijski vladi. EU in njene članice s Francijo na čelu ter velik del nemške javnosti vse bolj skrbi zaradi velike gospodarske odvisnosti od te vse bolj avtoritarne (in za nekatere že totalitarne) države.
A Scholzu se zdaj v času ukrajinske vojne, ki je močno prizadela nemško gospodarstvo, zdi najbolj pomembno, da ob bližanju zime, ki zaradi velike porabe energije ne prinaša nič dobrega, rešuje nemška podjetja, pa čeprav z opiranjem na Kitajsko. S seboj je v Peking pripeljal številne gospodarstvenike, tudi oba glavna direktorja iz BASF in Volkswagna, ki proda na Kitajsko polovico svojih novih vozil. Nemčija je najpomembnejši trgovinski partner Kitajske, ki ima sicer res gospodarske težave, a še vedno bi lahko v nekaj letih postala največje gospodarstvo na svetu. Zelo daleč za ZDA in Kitajsko, ki je med vodilnimi v svetu na področju električnih avtomobilov, umetne inteligence, vetrnih in sončnih elektrarn, je po gospodarski moči Japonska, ki je tretja, pred četrto Nemčijo.
Scholz je prvi voditelj ene od članic EU na obisku na Kitajskem po izbruhu pandemije januarja 2020. V teh treh letih je namreč EU postala nezaupljiva do Kitajske. A Scholz hoče nadaljevati tradicijo Angele Merkel, ki je v 16 letih svojega vodenja Nemčije kar dvanajstkrat obiskala Kitajsko. Gospodarske odnose pa je razvijala tudi z idejo, da bo tako mogoče omehčati komunistični režim. Po 20. kongresu partije, ki se je končal pred dvema tednoma s krepitvijo Xijevega avtoritarizma, takšna ideja ni več realistična.
Nesoglasja med kanclerjem in zunanjo ministrico
Kot Merklova je tudi Scholz zdaj dejal, da so zanj človekove pravice pomembne. Na novinarski konferenci, ki jo je imel z Li Keqiangom, pa je poudaril, da se z gostitelji pogovarja tudi o spornih vprašanjih in da je Xija prepričeval, naj pozitivno vpliva na Rusijo. Po poročanju kitajskih medijev mu je Xi dejal: »Kot vplivni sili bi morali Kitajska in Nemčija sodelovati v časih sprememb in kaosa, da bi prispevali k miru v svetu in h globalnemu razvoju.«
Toda mnogi Nemci se sprašujejo, ali se kljub pomembnim dobičkom, ki jih imajo njihova podjetja na Kitajskem, splača staviti na gospodarsko odvisnost od te avtoritarne države zdaj, ko se kesajo, da so v zadnjih desetletjih postali energetsko odvisni od Rusije. Od kitajskega trga je odvisna predvsem nemška avtomobilska in kemična industrija. Zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je iz stranke Zelenih, pa je Scholza posvarila: »Naj ne bomo več odvisni od neke države, ki se ne strinja z našimi vrednotami, sicer bomo lahko spet izpostavljeni izsiljevanju.«
Nekaj dni pred odhodom v Peking je Scholz ob njenem nasprotovanju kitajskemu podjetju Cosco odobril nakup četrtinskega deleža v pristanišču Hamburg. Cosco ima sicer deleže v številnih evropskih pristaniščih, tudi v Trstu, povsem pa ima v lasti Pirej.