Publika je kot velik, živ organizem z aplavzi in vzkliki odobravanja reagirala na pametno in vsebinsko govorjenje ljudi, ki imajo srčno radi svojo ustanovo. Na drugi strani pa nastop treh predstavnikov trenutne vodstvene ekipe, ki so s svojimi neprepričljivimi in celo zmedenimi izjavami sprožali smeh in negodovanje (brez žvižganja!) publike. Zastavil sem si vprašanje, kako lahko življenje naplavi v tako pomembno ustanovo, kot je javna RTV, ljudi, ki že na prvi pogled ne marajo te ustanove? Še več, več kot očitno je, da so v službi nekoga (ve se ...) in zanj tako diletantsko in neprepričljivo opravljajo umazano delo, da že zaudarja ...
Dogodek je zagotovo luč na gori, ki pa jo bo šele treba z velikim trudom in premagovanjem človeških slabosti doseči. Držimo pesti, da kolektivu uspe in da ohrani ustanovo in njeno tako pomembno poslanstvo. V nasprotnem primeru nam grozi družbeni razkroj in nazadovanje. Kvalificirani razpravljalci so zelo jasno nakazali rešitve za problem, predvsem pa je bilo poudarjeno, da rešitev ni (samo) v novem zakonu o RTV, temveč tudi v tem, da se v praksi udejanijo temeljni postulati novinarskega kodeksa ter s tem služenje ljudem in ne politiki.
Ponovno se je izkazalo, da trenutna vlada glede problema javne RTV preveč kalkulira in čaka ter prepušča večino kolektiva na nemilost uničevalskemu vodstvu, s tem pa se javnemu zavodu dela vedno večja škoda (zaposlovanje nekompetentnih, beg kvalificiranih). Vlada nima nobenega opravičila za nedelovanje v tej smeri, državljani pričakujemo in zahtevamo ukrepanje. Padec RTV zagotovo pomeni tudi padec vlade. In odsotnost na »soočenju« z »mrtvohladnim« na Tarči je napaka, g. Golob.
Srečo Knafelc, Krvava Peč
