Vicky Inglis, ki je v Port Lockroyu delala pred zaprtjem, bo deset tednov pomagala novozaposlenim. Udobja, ki ga poznajo, kmalu ne bo več: ženske ne bodo imele pitne in toaletne vode, soočale se bodo z izjemno nizkimi temperaturami. Pol leta bodo živele v temi, pol leta pa bo pri njih ves dan in vso noč svetlo. Štiri ženske si bodo svoj prostor delile le s kolonijo pingvinov.Clare Ballantyne, ki je bila imenovana za upraviteljico pošte, je pred kratkim končala magistrski študij znanosti o Zemlji in je na Univerzi v Oxfordu delala kot čistilka in prodajalka. Mairi Hilton, ki je zadolžena za štetje populacije pingvinov ter spremljanje mladičev in gnezd, je pred kratkim v Avstraliji doktorirala iz varstvene biologije. Natalie Corbett bo vodja trgovine in bo redkim obiskovalcem prodajala spominke, doslej pa je imela podjetje, prodajala je opremo za hišne ljubljenčke. Lucy Bruzzone, ki je postala vodja baze, je pred kratkim končala trimesečno arktično odpravo. Ker se je nedavno ločila, je pred odhodom dejala, da gre na poporočno potovanje, na medene tedne za eno osebo. Pogumne ženske, ni kaj.
Štiri ženske na robu sveta
Pošta Port Lockroy na otoku Goudier na Antarktičnem polotoku, ki deluje tudi kot muzej, je bila zaprta od začetka pandemije covida-19. V pripravah na ponovno odprtje pristanišča je Sklad za antarktično dediščino Združenega kraljestva razpisal štiri delovna mesta: za vodjo baze, poštnega upravitelja, vodjo trgovine in varuha divjih živali. Prejeli so kar 4000 prijav, vendar se bodo na 13.000 kilometrov dolgo pot do novega delovnega mesta odpravile le štiri izbrane ženske.
Clare Ballantyne je bila imenovana za upraviteljico pošte Port Lockroy na otoku Goudier na Antarktičnem polotoku, ki deluje tudi kot muzej. (Foto: UK Antarctica Heritage Trust)
