Nove obrestne mere ECB bodo začele veljati 2. novembra 2022. Na ta dan pričakujemo, da bo temeljne obrestne mere za vsaj 75 bazičnih točk dvignila tudi Ameriška centralna banka (Fed), saj je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2022 zraslo za 2,6 odstotka v medletni primerjavi (namesto pričakovanih 2,4 odstotka). S tem se je zagon ameriškega gospodarstva le nekoliko povrnil po krčenju v prvi polovici leta. Do konca leta, natančneje 14. decembra, pa lahko pričakujemo, da bo Fed ponovno dvignil obrestne mere za vsaj 50 bazičnih točk. Konec leta bo tako Fedova (zgornja) temeljna obrestna mera po pričakovanjih znašala že 4,45 odstotka. V začetku leta je znašala 0,25 odstotka.
V Evropi, ZDA in drugod smo sicer na samem začetku visokih fiskalnih investicij, ki bodo v prihodnje lahko še dodatno podpirale inflacijo in delniške trge. Prehod iz monetarne v fiskalno ekspanzijo bo omogočil okolje povišanih obrestnih mer in cen ter najverjetneje robusten trg dela. Čaka nas obdobje ekspanzivnih fiskalnih politik: javni denar bo šel za infrastrukturo, razvoj, znanost, »zeleno tranzicijo« in podobno. Globalna podjetja bodo seveda na račun fiskalne ekspanzije v prihodnje pridobila.
Ker je oktober mesec varčevanja in ker je 31. oktober svetovni dan varčevanja, je dobro omeniti, da je tudi v negotovih časih, kot del varčevanja, priporočljivo periodično investiranje, in sicer v širši spekter dejavnosti, ki so ključne za vsakodnevno življenje. Za večino vlagateljev in varčevalcev je namesto posamičnih delniških naložb bolj primerno periodično vlaganje kar v globalni indeksni sklad (ETF), kamor vlagajo tudi borznoposredniške družbe in investicijski skladi. Varčevanje skozi vlaganje je skorajda nujno glede na že dalj časa kritično nizko rodnost v naši državi, ki že nekaj časa slabi jutrišnji pokojninski sistem. V skandinavskih ali zahodnih evropskih državah se na primer več investira v obliki periodičnih investicij na delniških trgih kot v vzhodnih evropskih državah in v Sloveniji. To pomeni, da bodo v Skandinaviji in v zahodni Evropi njihovi upokojenci tudi v prihodnje prejemali višje izvenpokojninske prihodke v primerjavi z našimi.
Prej ko začnemo varčevati in dlje ko varčujemo, manj bo treba namenjati za mesečno varčevanje in več bo na koncu privarčevanega. Skratka, varčevanje in/ali investiranje mora biti vseživljenjska dejavnost, ki jo je treba začeti čim bolj zgodaj. Periodično investirajmo in varčujmo, če se le da, in sicer ne glede na obdobje, saj bo investicijski del našega varčevanja tako bolj imun proti nihanju na kapitalskih trgih, ker zmanjšamo tveganje časovno slabega vstopa na trg.
Tudi za investicije v višini enega ali več deset tisočakov za obdobje pet, deset ali več let je za vlagatelja s povprečnim nagnjenjem k tveganju še najbolj primerna investicija v globalni ETF, ki so vlagateljem dostopni preko storitve Individualnega upravljanja premoženja (IUP), ki jo ponujajo borznoposredniške hiše (BPH) ali preko trgovalnega računa pri BPH. Prednost ETF-jev je v primerjavi z vzajemnimi skladi v tem, da so tipično bolj likvidni, saj jih bremeni nižje število dni poravnave. Ob tem pa ETF-sklade zaradi praviloma pasivne strategije upravljanja bremenijo mnogi nižji stroški ob tipično višjih donosih. Tu je treba še omeniti, da mora imeti vsak vlagatelj pri investiranju v mislih tudi višino stroškov, povezanih z investiranjem. Ne moremo se jim izogniti, ključno pa je, da so čim manjši, saj nam nižajo donos. Za cenovno ugodnejše periodično mesečno investiranje oziroma modrejše varčevanje imajo učinkovite produkte na voljo pri borznoposredniških hišah, ker lahko, s pomočjo mesečnega trajnika, redno vplačujemo že od 50 evrov naprej.
