Rogaška Slatina je eno najstarejših, obenem pa tudi eno najbolj znanih zdravilišč, in to ne le v naši državi. Skoraj neverjeten je podatek, da je bil vrelec prvič omenjen že leta 1141, in to v listini salzburškega nadškofa Konrada.
Čudežna ozdravitev in PR
Dogodek iz leta 1665 pa bi lahko označili za takraten izjemen marketinški uspeh, ki mu je sledilo odmevno PR-sporočilo. Tistega leta je bil namreč na lovu v okolici Rogaške Slatine hrvaški ban Petar Zrinjski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope. Ker je imel težave z jetri, so mu kmetje priporočili pitje vode iz tamkajšnjega vrelca in – ban je čudežno ozdravel ter, če govorimo v jeziku sodobnosti, postal nekakšen promotor; poskrbel je za PR in s tem za svetovno slavo mineralne vode iz Rogaške Slatine.
Domačini pravijo, da obiskovalec lahko reče, da je bil v Rogaški Slatini, če za začetek obišče, si ogleda ali izkusi vsaj pet njihovih znamenitosti. V vsakem primeru se je treba za začetek sprehoditi po zdraviliškem parku, kjer si zlahka vsak predstavlja vzdušje sredi 19. stoletja, ko je začela v tedaj mondeno zdravilišče zahajati avstro-ogrska elita. Seveda morate tudi v Pivnico, kjer boste lahko popili kozarec zdravilne mineralne vode Donat Mg direktno iz izvira, in seveda je nujno, da si ogledate ter obenem začutite veličastnost stekla in kristala v Kristalni dvorani. Le nekaj korakov stran od zdraviliškega jedra boste v sodobnem Aninem dvoru na enem mestu izvedeli vse o Rogaški Slatini, sprehod pa lahko zaključite pri mojstrih steklarstva v Steklarni Rogaška in si ogledate sijaj ročno ustvarjenih kristalnih izdelkov, ki so cenjeni po vsem svetu.
O Rogaški in svetu v Aninem dvoru
O omenjenem Aninem dvoru vsekakor velja povedati kaj več oziroma, če boste že v Rogaški, morate vstopiti v to poslopje. Že takoj vas bo očarala tako imenovana mala Kristalna dvorana: s stropa visi 3500 majhnih kristalov, na zavesah pa je 4900 kristalnih lističev. V Aninem dvoru je na ogled kar šest različnih zbirk, in sicer vodna, posvečena ključnemu elementu razvoja kraja, pa parkovna z avtohtonimi vrstami dreves in steklarska, kjer se boste seznanili z vsemi fazami nastajanja kristalnega stekla. Tam sta tudi zbirka grafik švicarskega mecena Kurta Müllerja in zbirka o lepoti, ustvarjeni s kozmetiko Afrodita. In tam je tudi domoznanska zbirka ustvarjalca, zbiratelja in kulturnika, znanega tudi pod imenom Nani Poljanec, ki bo prihodnje leto proslavil 35 let ustvarjanja: »V domoznanski zbirki so pravzaprav združene tri razstave, in sicer razstava o zgodovini Rogaške Slatine, potem je tu ena največjih zasebnih zbirk o družini Karađorđević na svetu, tretja razstava pa je zbirka podpisov slavnih oseb z vsega sveta, oseb, ki so vsaka na svoj način zaznamovale zgodovino.«
Osrednja pozornost je sicer v Rogaški Slatini namenjena mineralni vodi, a velja poskusiti tudi tamkajšnje jedi. Nekateri okusi in arome se namreč za vedno vtisnejo v spomin, posebej tisti, ki so drugačni in zato za brbončice še bolj zanimivi. Vsekakor obvezno poskusite najbolj značilne jedi, in sicer jerpico, zavihjenčo in mlinčofko. Jerpica je tanko pečen kruh, posut z ocvirki ali smetano. Primerna je za vse priložnosti, kot samostojen prigrizek ali ob kozarčku vina. Namig: najboljša je še malce topla. Zavihjenča je kmečko pecivo, polnjeno s skuto; nekoč je bila to odlična in nasitna malica ob žetvi, mlačvi ter podobnih večjih opravilih na kmetiji. Še beseda, dve o mlinčni potici, ki je kulinarična posebnost krajev v okolici Rogaške Slatine. Nekoč so jo pekli samo za veliko noč, sestavljena pa je iz treh do petih mlincev in vsebuje orehov nadev oziroma jajčni sir.
Izlet na Janino
V teh lepih, toplih oktobrskih dnevih se lahko potrudite in se sprehodite na Janino, grič nad Rogaško Slatino. Na vrhu tega griča je razgledni stolp, s katerega se vam bo odprl razgled zlasti na zgornje in srednje Sotelsko gričevje, južna pobočja Boča ter Donačko goro. Del poti se boste sprehajali po velikem parku med zdraviliškimi stavbami in prvi cilj izleta je lahko drugi izvir slatine na robu zdraviliškega kompleksa. Tam si lahko v miru natočite zdravilno vodo.
Izlet do razglednega stolpa je sicer primeren za družine z otroki, tudi tistimi mlajšimi, starimi recimo dve ali tri leta, saj velik del poti poteka skozi že omenjen zdraviliški kompleks Rogaške Slatine. Med položnim vzponom na Janino in tudi med krožnim spustom pa otrokom po potrebi pomagamo z nošenjem. Otroke bosta vsekakor navdušila naravna izvira slatine, mimo katerih vas vodi lahka in označena pot. Do razglednega stolpa boste porabili pol ure, ni pa se vam treba vračati po isti poti. Če se boste odločili za drugo, krožno pot vrnitve, boste za hojo na izhodišče porabili nezahtevnih 45 minut.
