Pred leti, ko sem prvič gledala to oddajo, je neka uslužbenka govorila o guvernerki Banke Slovenije. O tem, kaj in kako je govorila, se je videlo, da »pričevalka« ni opravljala strokovnih del v banki, ampak zgolj administrativna dela. (To »pričevanje« je bilo slišati, kot da bi tajnica podjetja govorila o delu direktorja oziroma administrativna delavka v bolnišnici o kirurgu, ki ga srečuje na hodniku bolnice.) »Pričevalka« o guvernerki ni povedala nič konkretnega, nič, kar bi se nanašalo na njeno strokovno delo, ampak je govorila o tem, kako je nekdanja Udba v Sloveniji brez vednosti tedanjih uradnih oblasti v Beogradu vozila z letalom Adrie denar v tujino v podružnico slovenske banke ipd. Govorila je točno to, kar smo lahko slišali velikokrat prej iz ust nekega politika in njemu bližnjih medijev ....
Druga »priča«, ki sem jo poslušala (in jo poznam), je govorila o tem, kako je fašistična oblast bila prijazna do Slovencev, saj je dovolila svojcem, da obiskujejo svoje sorodnike, ki jih je ta oblast zaprla zaradi njihovega domoljubja. Resnicoljubna »priča« in g. Možina kot voditelj pa nista povedala, da je »prijazna« oblast zaprla tudi očeta »priče« – ker kaj bi si poslušalci, naj še tako zaupajo dobrim namenom g. Možine, mislili o »pričevalcu« sinu, ki hvali oblast, ki je zaprla njegovega narodno zavednega očeta?
Tretja »priča«, ki sem jo slišala, je bil Bruno Tekavec, ki je kot »priča« povedal, da je njegov oče, predvojni komunist, izdal Tigrovce na Mali gori. Glede na starost Bruna Tekavca (75 let) je ta »priča« imela eno leto, ko naj bi njegov oče izdal Tigrovce ... Skratka, verodostojna »priča« je »pričevala« o tem, kaj se je dogajalo, ko je imela eno leto.
Četrta »priča« je govorila o tem, kako je v času vojne, ko je ona imela nekje 5 let, bilo, ko so v njihovo hišo stopili partizani. Povedala je, da se je komandant grdo obnašal do svojih kolegov partizanov, da je imel grd značaj ... Petletno dekle ni imelo strahu pred uniformo, ni povedalo, da je komandant kaj grdega naredil družini, je pa videlo, prepoznalo grd značaj komandanta?
Priznam, da sem gledala samo del oddaj, saj takih »pričevanj« in nelogičnosti, ki sem jih slišala, nisem mogla dolgo poslušati.
Ko gre za nesmisle in laži, g. Možina ve, da se laži, če se ponavljajo, »usedejo« v možgane – to kaže zgodovina, ki pove, kako so množice sčasoma sprejele nesmiselne laži, pa tudi, kako so se te laži potem končale.
Majda Koren, Ljubljana