Projekt Gazela je leta 2001 nastal z namenom izpostaviti in nagraditi dinamična in uspešna podjetja, ki odlično poslujejo, rastejo in ustvarjajo nova delovna mesta. Izbor hitrorastočih podjetij se je pod okriljem Gospodarskega vestnika začel leta 1991, ko so bila najbolj dinamična slovenska podjetja predstavljena prvič. V naslednjih letih je nastala prva lestvica petsto najhitreje rastočih podjetij, pravi vzlet pa je projekt Gazela doživel leta 2001, ko je bil nadgrajen s šestimi regijskimi in nacionalnim izborom najboljših najhitreje rastočih – takrat se je uradno začela pisati tudi njegova zgodovina. Leta 2003 je izbor postal največji poslovni dogodek v Sloveniji. Časopisna družba Dnevnik je projekt sprejela pod svoje okrilje ob koncu leta 2005.
Najbolj premišljen pregled stanja podjetništva
Izbor Gazela je danes najbolj temeljit, skrben in metodološko najbolj domišljen pregled stanja slovenskega podjetništva. Metodološka komisija Gazele pri ocenjevanju nominirancev za priznanje gazela upošteva dinamično rast, ki je obenem tudi trajnostno naravnana, osnova za ocenjevanje podjetij pa je njihova uspešnost oziroma rast v zadnjih petih letih. Slovenske gazele pišejo podjetniške zgodbe, ki navdihujejo in opogumljajo. V svoji stroki so svetovne prvakinje in inovatorke, s svojo razvojno usmerjenostjo pa so vedno pred konkurenco. Njihove odlike so odličnost, tekmovalnost na slovenskem in svetovnem trgu ter nenehni razvoj. Predstavljajo zgled in so močan motivator v podjetništvu, ki drugim sporoča, da je uspeh posledica velike mere inovativnosti, razvojne naravnanosti, družbene odgovornosti ter hkrati drznosti in prodornosti.
»Projekt Gazela je uspešen v vseh pogledih,« pravi Bogomir Strašek, predsednik sveta Gazela in generalni direktor zlate gazele 2011 KLS Ljubno. »Stari smo 22 let, kar je kar dolga doba in je to tudi najstarejši tak projekt v Sloveniji. V tem času smo odkrili, spoznali in izbrali veliko dobrih podjetij - gazel in lahko poudarimo, da Gazela promovira uspešnost podjetništva v Sloveniji. Večina podjetij, ki so bila v preteklih letih izbrana za regijske ali slovensko gazelo, še danes posluje dobro ter vztrajajo na svoji razvojni poti in poti uspešnega poslovanja, tako da je to zelo uspešen projekt za promoviranje podjetništva, ki v veliki meri pomaga tudi k dobrim doseženim rezultatom slovenskega gospodarstva v zadnjih letih.« »Če v Sloveniji ne bomo podpirali podjetništva in naredili vse, da bo imelo konkurenčne pogoje poslovanja, ne bomo mogli doseči dolgoročnih ciljev razvoja in blagostanja,« pristavi.
V finalu zmagovalci iz šestih regij
Družba Dnevnik je regijske zmagovalce – gazele, ki jih je izbrala metodološka komisija Gazele, v sodelovanju z regionalnimi gospodarskimi zbornicami razglasila na šestih regijskih dogodkih po Sloveniji: v Ljubljani, Velenju, Novi Gorici, Novem mestu, Dravogradu in Kranju. Naziv gazele osrednjeslovenske regije je pripadel podjetju Etrel, ki razvija in trži polnilnice za električna vozila in programsko opremo za upravljanje polnilne infrastrukture. Na področju e-mobilnosti je v vrhu svetovnega razvoja. Za lovoriko regijske gazele sta se potegovali še podjetji Emrax in Kamino. V savinjsko-zasavski regiji se je z nazivom gazela ovenčalo podjetje Pišek – Vitli Krpan, ki je bilo lani imenovano za srebrno slovensko gazelo. Gre za mednarodno prepoznavnega proizvajalca gozdarske in kmetijske mehanizacije. V tej regiji sta bili v igri za gazelo še podjetji Robust in Carbonautica.
Gazela primorsko-notranjske regije je postalo podjetje Sodimex, ki izdeluje sestavne dele za stole in drugo pohištvo iz vezanega lesa, za lovoriko gazela pa sta se potegovali še podjetji Mulec in Comcom. Z nazivom dolenjsko-posavska gazela se je ovenčalo podjetje Status, ki ustvarja inovativne pripomočke za dom, med katerimi so na prvem mestu vakuumski aparati in posode za shranjevanje hrane. V tej regiji sta bili v igri za gazelo še podjetji CNC Borštnar in Acer Novo mesto. V podravsko-pomurski regiji je naziv gazele pripadel podjetju Benko-tehna Puconci, ki prodaja pohodne rešetke, perforirane in ekspandirane pločevine ter mreže, dopolnilno storitev pa mu predstavlja obdelava pločevin. Za naziv gazele sta se potegovali še podjetji Labelprofi in Mobitex. V zadnji, gorenjski regiji je gazela postalo podjetje Nimrod, drugi največji ponudnik divjačine v Evropi, nominirani pa sta bili še podjetji Golden Tree in Caretronic.
Nosilce priznanj zlata, srebrna in bronasta gazela 2022 bomo izmed šestih finalistov razglasili na tradicionalni svečani prireditvi Slovenska gazela v Cankarjevem domu v Ljubljani, dogodek pa si bo mogoče ogledati tudi v neposrednem prenosu na spletni strani gazela.com.
