Znižanje primanjkljaja je tako v območju z evrom kot v EU posledica rasti bruto domačega proizvoda (BDP), ki je bila višja kot rast javnega dolga, ki se je v absolutnem smislu še povečal, navaja evropski statistični urad Eurostat.
Konec drugega četrtletja je v območju z evrom dolg v obliki obveznic obsegal 82,7 odstotka celotnega javnega dolga, v EU pa 82,2 odstotka. Posojila so znašala po 14,1 in 14,7 odstotka celotnega dolga, devize in posojila pa po 3,1 odstotka. Obseg meddržavnega posojanja je v območju z evrom znašal 1,7 odstotka BDP in v EU 1,5 odstotka BDP.
Relativno, glede na BDP, so najvišji javni dolg imele Grčija (182,1 odstotka), Italija (150,2 odstotka), Portugalska (123,4 odstotka), Španija (116,1 odstotka), Francija (113,1 odstotka) in Belgija (108,3 odstotka), najnižjega pa Estonija (16,7 odstotka), Bolgarija (21,3 odstotka) in Luksemburg (25,4 odstotka).
V Sloveniji je javni dolg v drugem četrtletju znašal 41,05 milijarde evrov oziroma 73,5 odstotka BDP. Nominalno se je povečal, je bil pa relativno za 1,4 odstotne točke nižji kot v prvem četrtletju in za 6,5 odstotne točke nižji kot v drugem četrtletju lani.
