Ocenjujem, da je obramba v Ukrajini seveda legitimna, a vendar z zadržki glede širšega varnostnega koncepta v svetu. Torej ne na račun uporabe vseh sredstev, tudi jedrskih, in ne na račun vseh ljudi na svetu, kar je enostavno nesprejemljivo. Realna presoja ogroženosti sveta zaradi dejanske jedrske nevarnosti, lahkotnost sejanja vojaških in vojnih, tudi ekonomskih rešitev, teoretično filozofiranje, intenzivirana vojna propaganda, absolutna odsotnost resnih prizadevanj za rešitev svetovne krize in s tem popoln poraz diplomacije na vseh področjih so pravzaprav že – nevarna – stalnica razmišljanj in delovanj v zadnjih mesecih. Navedenim deformacijam so se pridružila še prizadevanja za utemeljevanje zakonitosti vojaških aktivnosti.
Tudi razmišljanja dr. Slavoja Žižka v Cukrarni v Ljubljani na razgovoru z novinarjem Dnevnika Ervinom Hladnikom Milharčičem, na katera se sklicuje Mirko Cigler in v katerih je »vojna – pravica« in je mir le iluzija, so, milo rečeno, nerazumevanje situacije in podpihovanje vojn. Prizadevanja za mir in mirno reševanje sporov s strani nekaterih od nas (t. i. »načelni mirovniki«) pa se primerja kar z novodobno »levo belo gardo,« saj naj bi izvirala iz iste premise, kot so jo imeli »naši predhodniki v drugi svetovni vojni«. To pa si tudi ne zasluži komentarja.
Miloš Šonc, Grosuplje