Razpoložljivi podatki v evrskem območju za tretje četrtletje kažejo na poslabšanje gospodarske aktivnosti. Ob visokih cenah energentov, zmanjšani oskrbi s plinom in motnjah v dobavnih verigah k temu se znižuje tudi povpraševanje po storitvah, zaupanje med potrošniki pa je na najnižji izmerjeni ravni, ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Gospodarske napovedi se ob močnih inflacijskih pritiskih in zaostrovanju denarne politike poslabšujejo. Po septembrski napovedi OECD in oktobrski napovedi IMF naj bi se gospodarska rast v evrskem območju v letu 2023 upočasnila z letošnjih 3,1 odstotka na 0,3 oziroma 0,5 odstotka. Ključno kratkoročno tveganje, povezano z napovedmi, je predvsem morebitno pomanjkanje plina v Evropi, kar bi še zvišalo inflacijo in zavrlo rast.
Potrošnja gospodinjstev se znižuje
Tudi v Sloveniji se je vrednost kazalnika gospodarske klime septembra opazno znižala in bila pod dolgoletnim povprečjem. Precej nižje kot lani je bilo tudi zaupanje med potrošniki (zmanjševanje kupne moči gospodinjstev zaradi naraščajočih cen), v gradbeništvu (naraščanje cen gradbenega materiala, investicijskih dobrin in dvigovanje obrestnih mer) in v predelovalnih dejavnostih (ozka grla v dobavnih verigah, visoke cene surovin in energentov). Poleti se je začela zniževati tudi potrošnja gospodinjstev, katero vedno bolj zavirajo cenovni pritiski, padanje kupne moči in večja previdnost potrošnikov.
Realni prihodek v tržnih storitvah se je po petmesečni rasti julija zmanjšal. V večini trgovskih panog se je stagnacija realnega prihodka iz drugega četrtletja nadaljevala tudi avgusta. Julija je prišlo tudi do prekinitve večmesečnega naraščanja storitvene menjave.
Gradbena aktivnost je bila po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del julija višja kot lani. V primerjavi s preteklimi leti po aktivnosti izstopa gradnja stavb, visoka je bila tudi v gradnji inženirskih objektov. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je avgusta še povečala, a so se obeti za konec leta septembra nadalje poslabšali. Nižja kot pred letom ostaja proizvodnja motornih vozil, saj nanjo vplivajo motnje v dobavnih verigah in prestrukturiranje v smeri večje ponudbe okolju prijaznejših vozil, ter proizvodnja v tehnološko manj zahtevnih in večinoma energetsko bolj intenzivnih panogah. Stroškovni pritiski v gradbeništvu in tudi v drugih dejavnostih se nadaljujejo, to pa po besedah Umar predstavlja velik vir negotovosti glede prihodnjih gibanj.
Manjša poraba elektrike in plina
Poraba elektrike je bila septembra medletno nižja za 7 odstotkov, kar v Umarju povezujejo z njeno višjo ceno in posledičnimi prilagoditvami, zlasti v energetsko intenzivnih podjetjih. Znižala se je tudi poraba plina. V avgustu je bila za 14 odstotkov nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, razlika v septembru se je znižala na 11 odstotkov, v oktobru pa bo glede na dosedanje podatke ponovno večja, napovedujejo v Umarju.
Letna inflacija se je septembra spustila z 11 na 10 odstotkov, k upočasnitvi glede na avgust pa so prispevali zlasti ukrepi vlade za omilitev posledic energetske draginje, ki so po ocenah Umarja inflacijo na letni ravni ublažili za 2,3 odstotne točke. Cena električne energije se je septembra na mesečni ravni znižala za skoraj četrtino, na medletni pa je bila višja za nekoliko več kot pol odstotka. Še naprej se postopoma krepi rast cen hrane, ki so bile medletno višje za 14,4 odstotka. Cene stanovanjskih nepremičnin, predvsem rabljenih, so se v drugem četrtletju še naprej krepile, medtem ko število transakcij upada.
Brezposelnost za petino nižja kot lani
Zaposlenost ob nadaljnjem upadanju števila brezposelnih še naprej narašča, a nekoliko počasneje. Število delovno aktivnih je bilo julija rekordno visoko, vendar se njihova medletna rast od začetka leta postopoma zmanjšuje, z izjemo gradbeništva in v manjši meri gostinstva, kjer se soočajo z največjim pomanjkanjem delovne sile. Podjetja težave pri iskanju usposobljenih delavcev še naprej rešujejo predvsem z zaposlovanjem tujcev.
Registriranih brezposelnih oseb je bilo konec septembra 52.043, petino manj kot v enakem obdobju lani. Nadaljevalo se je tudi upadanje števila dolgotrajno brezposelnih, ki je bilo skoraj za tretjino manjše kot pred letom dni.
Povprečna bruto plača je bila ob visoki inflaciji tudi julija medletno realno nižja, pri čemer je bil upad večji v javnem sektorju, kar je posledica visoke lanske osnove, povezane z izplačili dodatkov zaradi epidemije covida-19.
Opazno nižji javnofinančni primanjkljaj
Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih osmih mesecih leta opazno nižji kot v enakem obdobju lani in je znašal 383 milijonov evrov, v enakem lanskem obdobju 1,2 milijarde evrov. Rast prihodkov je zaradi boljšega poslovanja podjetij izhajala zlasti iz davka od dohodka pravnih oseb ter ob krepitvi potrošnje gospodinjstev in inflacije iz davka na dodano vrednost. Zaradi znižanih trošarin za energente in električno energijo je bila rast teh prihodkov skromna. Močno pa so se okrepili prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU.
Odhodki pa so bili nekoliko nižji kot pred letom, na kar so vplivala nižja izplačila za ukrepe za blažitev posledic epidemije. Medletno so se med izdatki okrepile investicije, plačila v proračun EU ter izdatki za blago in storitve.
