Nova stalna razstava Vitezi Rajhenburški, ki so jo odprli v petek na gradu Rajhenburg v Brestanici, prinaša zgodbo o 429-letni družinski zgodovini najemnikov grofov Salzburških, o bližnjih grajskih objektih ter njihovih lastnikih pa tudi o ustroju srednjeveške družbe in načinu življenja pripadnikov treh stanov. Gre za sedmo stalno razstavo v minulem desetletju, odkar so grad Rajhenburg leta 2012 v celoti prenovili. V tem času je grad, ki je večinoma namenjen muzejski dejavnosti, obiskalo že 160.000 obiskovalcev.
Prva omemba družine že leta 1141
»S to razstavo na gradu Rajhenburg dejansko zapiramo neko programsko vrzel. Pripovedujemo namreč o času, ko so na grad prišli prvi najemniki, to je od 12. do 16. stoletja,« pravi kustosinja razstave Helena Rožman. Rajhenburg je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati lastnik posesti, salzburški nadškof Konrad I., z namenom obrambe in poseljevanja območja na meji med Svetim rimskim cesarstvom in Kraljevino Ogrsko. Salzburški nadškofje so sem pripeljali svoje kastelane, to je bila družina, ki skozi zgodovino nosi tudi ime po grajski stavbi. Rodbina vitezov Rajhenburških je v času med 1141 in 1570 usmerjala razvoj v Posavju in širše na Štajerskem. »Razstava govori o več kot štiristoletni zgodovini te družine ter njenih predstavnikih, od Otona I. Rajhenburškega, ki se v listini prvič pojavi leta 1141, to je tudi prva omemba kakega predstavnika te rodbine, do Rajnprehta I. Rajhenburškega, s katerim postane rodbina vitezov, in zadnjega predstavnika Hansa Rajnprehta, ki je umrl pri dvaindvajsetih letih brez potomcev, zato je družina tudi izumrla. Ob tem seveda na razstavi pripovedujemo tudi nasploh o tistem času, kako je bila srednjeveška družba sestavljena, kako je funkcionirala, kaj je bilo bogastvo srednjega veka, kaj pomeni agrarno gospodarstvo, kako se je prostor polnil ali ob epidemijah praznil in podobno,« opisuje Rožmanova.
Razstava se vije skozi štiri prostore grajskega renesančnega trakta. Začne se v veliki dvorani, ki je bila nekoč tudi prireditveni prostor, konča pa v zadnji sobi, kjer gre za dediščino in situ, tam so na ogled renesančne freske, ki so tesno povezane z družino Rajhenburških. Izvirno muzejsko gradivo so pridobili iz Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije, Pokrajinskega muzeja Celje in Posavskega muzeja Brežice, besedila dopolnjujejo številne reprodukcije arhivskih in muzejskih dokumentov ter replike izbranih kosov opreme in orožja vitezov, izdelali so tudi nove oblačilne videze. »Razstavo dopolnjujejo avtorske risbe in digitalno predstavljena gradiva ter interaktivne vsebine za mlajše obiskovalce, ki jih nameravamo v prihodnjih mesecih še dopolnjevati,« dodaja Helena Rožman.
Pred desetletjem grad celovito obnovljen
Grad Rajhenburg se v pisnih virih prvič omenja v prvi polovici 12. stoletja in velja za enega najstarejših slovenskih gradov. V desetletju po sklenitvi miru med Svetim rimskim cesarstvom in Kraljevino Ogrsko leta 1131 so na tamkajšnjem obmejnem območju nastali trije gradovi, poleg Rajhenburga še Lipnica in Ptuj. Grad Rajhenburg, ki je v lasti občine Krško, njegov upravljalec pa je Kulturni dom Krško, je v letih 2010 do 2012 doživel celovito prenovo. »Grad je spomenik državnega pomena in je bil skozi prenovo ponovno priznan kot eden najpomembnejših srednjeveških gradov, saj je najpomembnejša srednjeveška grajska arhitektura najbolj vidna prav na našem gradu,« pravi direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc.
Kot upravljalcu je bila Kulturnemu domu zaupana naloga, da obnovljenemu gradu vdihne življenje. Tako so v desetih letih po obnovi odprli kar 32 razstav, od tega 25 občasnih, z Vitezi Rajhenburškimi pa dobivajo sedmo stalno razstavo. Na stalnih razstavah predstavljajo zgodovino grajske stavbe in življenje v njej. Štiri razstave so njihove lastne, tri so domena Muzeja novejše zgodovine, to so razstave o menihih trapistih, o slovenskih izgnancih in o kazenskih ustanovah. Stalne razstave so tudi pomembna dopolnitev pedagoškega programa, saj sledijo šolskemu kurikulu ter tako privabljajo osnovne in srednje šole iz vse Slovenije.
