Ideja brez svoje izpeljave

Na prvi pogled se zdi Straussova opera Ariadna na Naksosu najbolj prikladna za izvedbo v manjših opernih hišah, ker, kot je to ponavadi značilno za skladatelja, ne zahteva mamutskega orkestra, toda po drugi strani leži past v precej številnem pevskem ansamblu, v katerem se skrivajo nekatere res težke vloge. Ariadna mora biti po eni strani neobteženo lahka – vsebina naj bi bila komična, v orkestru pevce spremlja komorni ansambel –, po drugi strani pa vendarle zahteva izjemne glasove, z lahkoto pa je mogoče preobrniti tudi njene vsebinske konice v skoraj eksistencialistično problematiko.