To me je spodbudilo, da napišem nekaj o solidarnosti v našem pokojninskem sistemu. Najprej, ne drži trditev g. Tašner Vatovca, da naš pokojninski sistem temelji najprej na zavarovalniškem, ali drugače povedano rentnem sistemu. V našem pokojninskem sistemu že več kot četrt stoletja ne velja načelo, da bi morali upokojenci prejemati enako pokojnino ob enakih vplačilih v pokojninsko blagajno. To bi bilo tipično zavarovalništvo. Pri nas pa so se izračuni za določitev višine pokojnine stalno spreminjali, in to pretežno na slabše za upokojence. Tako imamo ob enakih vplačilih v pokojninsko blagajno več različnih formul za izračun pokojnine ob koncu aktivne delovne dobe. Ob osamosvojitvi je bil odmerni odstotek 85 % od povprečja izplačanih plač za 10 najugodnejših zaporednih let. Kasneje se je odmerni odstotek znižal na 75 % od 18-letnega povprečja izplačanih plač. Ženskam se je leta 2012 odmerni odstotek znižal na 63 %, moškim pa celo na 57,25 % od 24-letnega povprečja izplačanih plač. Zadnje dopolnitve zakona (Zpiz-2G iz leta 2019) so s 1. 1. 2020 uzakonili postopno izenačevanje odmernega odstotka za moške in ženske na 63,5 % od 24-letnega povprečja izplačanih plač.
Ko govorimo o solidarnosti med upokojenci, je Matej Tašner Vatovec očitno pozabil na določbe zakona Zpiz-2C iz leta 2017, ki je ob enakem odstotku vplačil v pokojninsko blagajno določil, da se za tiste z najnižjimi plačami določi najnižja pokojninska osnova v višini 76,5 % od povprečne mesečne plače izplačane v preteklem koledarskem letu. Ob tem je zakonodajalec takrat določil, da je zagotovljena najnižja pokojnina za polno pokojninsko v znesku 500 evrov. Višina te se spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin. Ali ni to solidarnost, ko se za izračun pokojnine uporabljajo različni izračuni, ne glede na to, da je šlo za vplačila v pokojninsko blagajno v enakem odstotku za vse?
Gospod Matej Tašner Vatovec ne sme pozabiti, da ne živimo v družbah, kjer ne deluje tržno gospodarstvo, zato ne moremo sprejeti uravnilovke, ne pri plačah ne pri pokojninah. Solidarnostni princip pri pokojninah ne sme in ne more biti neomejen. Kot sem že večkrat zapisal, to načelo tudi ruši obstoječi pokojninski sistem. Predstavljajte si, da bi ob različnih vplačilih v pokojninsko blagajno prejemali enako pokojnino. Najprej bi na plan prilezli špekulanti, ki bi si plačevali minimalne prispevke, saj bodo vedeli, da njihove pokojnine ne bodo odvisne od višine in trajanja vplačil v pokojninsko blagajno. Potem bi si vsi tisti, ki bi morali plačevati višje prispevke za enake pokojnine s tistimi z vplačanimi najnižjimi prispevki, iskali pot v države, kjer imajo bolj pravične pokojninske sisteme. Tisti pa, ki bi ostali, bi iskali načine, kako se izogniti plačilu prispevkov v pokojninsko blagajno, saj bi se jim to zdela nepotrebna in neracionalna dajatev.
Dosedanje vlade, vključno z aktualno, namenoma kršijo pokojninski zakon, ko letni dodatek izplačujejo v petih višinah namesto v dveh, kot je to določeno z zakonom. S tem so v ekonomsko kategorijo, kot je pokojnina, protizakonito vgradili socialni vidik. In o tem nihče ne povzdigne glasu, ne v državnem zboru ne v katerikoli drugi inštituciji. Leta 2019 je to temo načela civilna iniciativa »Za upokojence«, v zadnjem času pa so o tej nezakonitosti začeli glasno govoriti tudi v Zvezi društev upokojencev.
Torej, gospodu Tašner Vatovcu sporočam, da je pri nas v pokojninskem sistemu dovolj solidarnosti. Še več, kot jo predvideva zakon. Zato, poslanci Levice, pustite zakon, dokler velja, takšnega, kot je. Ko se boste in če se boste v koaliciji lotili celovite pokojninske reforme, pa zgradite sistem, ki bo v Sloveniji tudi v bodoče ohranjal pravico do pokojnine in do dostojne starosti. Za enkrat pa pomanjkljivosti pokojninskega sistema, ki jih je ustvarila politična elita, od osamosvojitve Slovenije pa do danes, korigirajte s socialnimi transferji, o čemer sem že večkrat pisal in kar je v oddaji »Komu so mar upokojenci« poudarjal tudi predsednik ZDUS Janez Sušnik.
Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi
