V septembrski številki glasila občine Litija Občan je na drugi strani objavljen nepodpisan zapis z naslovom Razstava v parku – Varuhinje rek. Neznani pisec ali ni razumel namena in pomena problematike, o kateri smo razpravljali, ali pa je namenoma v zapis dodal vsebine, ki na dogodek mečejo drugačno luč. Namreč, na dogodku se o »Strateškem svetu za izgradnjo HE na srednji Savi«, ki ga je imenoval župan občine Litija, nismo pogovarjali. V vsebini zapisa je sicer napisano, da smo udeleženci predstavljali stališča, toda ne tudi to, da smo se izrekli proti gradnjam HE na srednji Savi. Iz zapisa v Občanu lahko bralec celo razume, da smo se govorci strinjali z njihovo gradnjo.
V zvezi s tem se obračamo na širšo javnost, zato ker že iz preteklih izkušenj vemo, da marsikje v Sloveniji lokalne oblasti prek svojih predstavnikov in kanalov informiranja služijo interesom (v tem primeru) energetskih lobijev, pri čemer spodkopavajo strokovno javnost in zavajajo splošno, ko napačno predstavljajo mnenja strokovnjakov ali pa jih s takimi zapisi v celoti ignorirajo in celo namigujejo, da imajo ti nasprotna stališča.
Tematika, o kateri smo razpravljali na okrogli mizi, ni vezana zgolj na Litijo, tiče se celotnega porečja Save, njenega pomena za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, ki so redke ali že močno ogrožene, predvsem pa pitne vode, ki jo zagotavlja podzemna voda naše največje reke s svojimi najmanjšimi, a nepogrešljivimi »nevidnimi« prebivalci, ki žive med prodniki. Živé, dokler jih ne ogrozimo. In prav grožnjam, ki pretijo še ohranjenim predelom reke Save, smo namenili največ pozornosti: največja je gotovo veriga hidroelektrarn na srednji Savi, ki jo načrtuje podjetje Holding Slovenske elektrarne s povezanimi družbami. Z uresničitvijo teh načrtov bo v veliki meri izginilo življenje iz reke, kakršnega še poznamo danes, temeljito pa se bo spremenilo tudi življenje ljudi ob reki. Sava ne bo več reka s tekočo vodo, temveč zaporedje jezer s stoječo vodo, s čimer se povsem spremeni narava njenega življa, povečuje se zastajanje in posedanje škodljivih snovi, ki se žal še vedno nahajajo v naših rekah, spreminja pa se tudi nivo podtalnice pred in za jezovi. Veliko vprašanje je, kakšen vpliv bo to imelo na kakovost vode, ki jo bomo pili.
Zahvaljujemo se občini Litija, ker je omogočila postavitev pomenljive razstave v parku ob Savi, vendar vztrajamo, da je treba o projektu in spremljevalnih dogodkih razstave v medijih tudi korektno poročati. Širšo javnost pa pozivamo, da v luči bližajočih se lokalnih volitev pozorno spremlja programe političnih strank in neodvisnih list. Na kandidatke in kandidate je treba nenehno naslavljati vprašanja, povezana z varstvom narave v naših različnih lokalnih okoljih, kajti tičejo se vseh nas in naše skupne prihodnosti. Zmaga, ki smo jo kot civilna družba dosegli na tako imenovanem referendumu za pitno vodo 11. julija lani, bo namreč zapravljena, če ne bomo ves čas spremljali, kaj se dogaja okoli nas.
Marjana Hönigsfeld Adamič, Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
Maja Zagmajster, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Jernej Jogan, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Andrej Gnezda, Umanotera
Alja Bulič in Erik Valenčič, vodji projekta Varuhinje rek