Trenerka otrok iz favel

Pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu v Katarju v teh dneh poteka svetovni pokal uličnih otrok v nogometu, na katerem se za tokratni naslov najboljšega moštva poteguje petnajst deških in trinajst dekliških ekip. Igra z okroglim usnjem, ki združuje vse generacije in je priljubljena po vsem svetu, daje priložnost mladim v težavnih okoljih, da se iztrgajo iz objema nasilja in kriminala ter dobijo možnost drugačnega preživljanja časa. Želje mladih igralcev na tokratnem svetovnem pokalu – končanje stigmatizacije, ker prihajajo iz nasilnih okolij, in enake možnosti za izobrazbo – so enake, kot so jih pred njimi imeli drugi udeleženci tega svetovnega pokala, ki se letos odvija že četrtič. Ena izmed tisočih mladih deklic, ki je veselje in pobeg iz nasilnega okolja našla v nogometu, je tudi danes 30-letna Jessica Medeiros. Rodila se je v eni od favel Ria de Janiera, ki so jo obvladovale tolpe. V mladih letih se je pridružila eni od njih in začela zanjo tihotapiti droge iz Paragvaja. S tem si je služila denar za preživetje, a je čez čas želela izstopiti iz kriminalne združbe. Lokalna nevladna organizacija, ki prav z igranjem nogometa že vrsto let poskuša iz objema kriminalnih združb iztrgati mladostnike, ji je ponudila drugačno možnost. Pri 22 letih je pri njih začela igrati nogomet, nato pa je sama postala nogometna trenerka, ki otroke iz revnih mestnih naselij poučuje v igri, ki združuje svet. Svoje otroke, kot imenuje nogometno moštvo, ki ga v faveli Complexo da Penha poučuje dvakrat na teden, ima zelo rada. Naklonjenost pa je vzajemna. Njeni varovanci jo kličejo »oče«, kar kaže na to, da jim v življenju pomeni veliko več kot zgolj učiteljica nogometa. V igranju nogometa je sama našla veselje, ustvarila si je boljše življenje, želi pa si tudi študirati, da bi nekoč dobila boljšo službo. Jessica Medeiros je ena izmed otrok z ulice, ki jim je uspel preskok v boljše življenje. Po zastarelih ocenah s konca prejšnjega stoletja po svetu vsaj 100 milijonov otrok živi na ulici.