Kolekcija, ki je po številu zbranih sort sadnih rastlin največja v Sloveniji, služi tudi opravljanju poskusov v okviru strokovnih nalog v sadjarstvu, predstavlja pa tudi dragoceno zbirko v okviru izvajanja državnega programa genske banke kmetijskih rastlin za področje sadjarstva. Vodja sadovnjaka je že tri desetletja Roman Mavec, ki ima pisarno tako rekoč sredi narave. Kot pravi, je najbolj vesel, kadar je v naravi vse idealno. Razumljivo, saj so zelo odvisni prav od narave. »Na srečo smo obrnjeni proti jugu in rahlo nagnjeni v dolino, kar pomeni, da hladen zrak hitro odteče v dolino, kar pridelavi jabolk zelo ustreza,« pravi Mavec, ki ima ob sebi le še enega redno zaposlenega, vsi drugi so sezonski delavci, ki jih na vrhuncu sezone potrebujejo okoli 15. In ravno te dni je na Brdu pri Lukovici zelo živahno, saj je obiranje jabolk v polnem teku, ob tem pa veliko kupcev po jabolka prihaja neposredno k njim. Takšni stalni stranki sta tudi zakonca Zoran in Marija Gerič iz Doba pri Domžalah. »Pri nas pojemo ogromno jabolk. Nekaj jih hranimo za ozimnico, drugo porabimo za zavitke, kompote, sokove. Prisegava pa predvsem na sorto elstar,« nam zaupata Geričeva. V istem času je bila v sadovnjaku tudi skupina osnovnošolcev z območja Ajdovščine, ki so z zanimanjem prisluhnili Mavcu, ko jim je pripovedoval o pridelavi jabolk, pa tudi težavah, s katerimi se spopadajo.
Gostijo številne obiskovalce
Tudi sicer v poskusnem sadovnjaku gostijo različna sadjarska strokovna srečanja, študentje biotehniške fakultete pa tu opravljajo terenske vaje, obvezno prakso in diplomske naloge. Vsako leto organizirajo tudi strokovne ekskurzije sadjarskih društev. »Vsako leto za širšo javnost pripravimo dan odprtih vrat in v marcu tudi prikaz rezi sadnega drevja,« nam pove Mavec. In nadaljuje: »Čeprav smo poskusni sadovnjak, se ukvarjamo s pridelavo sadja, v prvi vrsti jabolk, saj je to edino smiselno. In delimo tegobe in uspehe z vsemi drugimi pridelovalci. Odvisni smo od narave, a z veliko dobre volje in vlaganjem rešujemo težave in jih skušamo čim bolj zmanjšati. Ena največjih, še nerešenih, je namakanje, katerega pomembnosti se Slovenci ne zavedamo dovolj. Mi se za to borimo že 15 let in bojim se, da če tega ne bomo kmalu uredili, ne bomo mogli več konkurirati drugim,« izpostavi največjo težavo Mavec.
Po drugi strani so zahvaljujoč mrežam sadovnjake uspešno ubranili pred točo. »Vse to je nujno, če ne želimo izgubiti stalnih kupcev. Sadje namreč prodajamo tudi veletrgovcem in hladilničarjem, ti pa naprej posameznim trgovcem. Imamo tudi certificirano in v celoti kontrolirano pridelavo Global GAP,« pravi Mavec. Global GAP je zasebni standard za certificiranje postopkov pridelave kmetijskih pridelkov, ki so ga razvili večji trgovski centri zaradi zahtev po oskrbi potrošnikov s kakovostno in zdravju prijazno hrano. »Poleg omenjenega certifikata Global GAP nam je država podelila tudi certifikat izbrane kakovosti in ekološki certifikat. Oba sta namenjena pridelovalcem, da se usmerijo v pravilno pridelavo, hkrati pa zaščiti kupcev, da ti na prodajnih policah dobijo jabolko brez kakršnih koli spornih dodatkov,« pove Mavec.
Elstar je paradni konj … no, jabolko
Na leto na Brdu pri Lukovici pridelajo od 350 do 400 ton jabolk, zbirka pa obsega kar 380 sort. »Paradna sorta je elstar, v zadnjih desetih letih pa kupci povprašujejo tudi po sortah gala in fuji. Nova sorta je bonita, idared in zlati delišes ostajata standard. Od ekoloških pa topaz,« razloži Mavec. Kot pravi, se vsakih deset let pojavijo tudi nove sorte jabolk, ki jih vzgojijo strokovnjaki in so vedno bolj odporne. »Zanimivo je tudi, da ljudje ob besedi ekološko pomislijo na to, da takšno sadje ni škropljeno. A to ne drži, saj črv ne ve, katero jabolko je ekološko in katero ni. Škropljenje proti boleznim in škodljivcem je nujno, sadje pa zaradi tega ni strupeno,« poudarja Mavec. Njihovi strokovnjaki, v prvi vrsti doktor sadjarstva Matej Stopar, pa v sadovnjaku ves čas izvajajo določene poskuse, kot so kemično redčenje cvetov in plodičev. Ukvarjajo se tudi s spremljanjem razvoja novih sort in uvajanjem novih v slovensko pridelavo. Poskusi pa so tudi monitoring žuželk, zaščita proti škodljivcem in podobno. Mavca pa pobaramo, ali se nam v Sloveniji, kljub velikemu uvozu, še izplača pridelovati jabolka in drugo sadje. »Za to ni prav nobenih zadržkov, kljub temu da je v naših trgovinah veliko sadja tudi uvoženega. Moramo pa veliko vlagati v kakovost. Dejansko pa imajo vse napredne kmetijske države izjemno strogo kontrolo kakovosti, zato ni bojazni, da bi na naših policah naleteli na nekakovostne pridelke. V večini držav imajo tudi vrhunske hladilnice za skladiščenje,« pravi Mavec.
Skrbi povzročata vreme in podnebje
Največji sovražnik pridelovalcev jabolk so podnebne spremembe in vremenske ujme. »V desetih letih smo imeli v Sloveniji le tri normalne letine. Pri nas na srečo dve več, saj pozeba dvakrat le ni bila premočna. Je pa letos poleti pozabil padati dež,« malo za šalo in veliko zares izpostavi težavo Mavec. In doda, da bo letos le 20 do 25 odstotkov jabolk doseglo ustrezno kakovost, kar pomeni, da so pravšnje debeline in barve. »Jabolka zaradi pomanjkanja vode olesenijo, postanejo toga, ko je dežja preveč, pa popokajo, kar pomeni, da ko jih oberemo, tudi hitro gnijejo,« sklene Mavec. Vsak Slovenec naj bi po nekaterih raziskavah pojedel od 40 do 45 kilogramov jabolk na leto. In še vedno je med ljudmi zakoreninjen rek, da jabolko na dan odžene zdravnika stran. Številni strokovnjaki temu pritrjujejo, saj naj bi bilo redno uživanje jabolk povezano z zmanjšanim tveganjem razvoja številnih bolezni, tudi sladkorne bolezni in rakov. Ob tem pa svetujejo, da je dobro zaužiti jabolka z olupkom vred, zato ni vseeno, kakšna jabolka izberemo.
