Tudi od sociologov se namreč pričakuje, da se bodo javnega izrekanja o določenih tematikah lotevali z neko minimalno mero kritične distance. S tako odpovedjo sodelovanja mu nihče ne krati te svobode in nihče ga ne utiša, mu pa lahko resen medij in njegovo uredništvo upravičeno brani, da prek njegove platforme množično zavaja javnost in spodbuja določene narative, ki poleg tega, da nimajo nobene podlage v dejstvih, še rezultirajo v mnogih širših negativnih družbenih posledicah, tudi masovni nestrpnosti in opazni eskalaciji nasilja proti celim določenim cehom. To je njihova pravica in dolžnost!
Da se razumemo, noben medij ni kar sam po sebi dolžan nekomu dajati prostora za javno izražanje, poleg tega pa nobena svoboda v moderni kompleksni družbi tudi ni in ne more biti absolutna, celo svoboda govora ne. In kot je prepovedano v polni koncertni dvorani vpiti, da gori, če to ne drži, ker ima lahko hude posledice, kot je kak stampedo, tako je odgovorno urednikovanje in etično medijsko delovanje, ki ne pristaja na lažno uravnoteževanje, ki daje občinstvu lažni občutek, da so vse »resnice« enako podprte z dejstvi, dandanes v podivjani informacijski družbi esencialnega pomena – če ne želimo, da se družba popolnoma paralizira in radikalizira na drugi strani. Svoboda govora, predvsem pa pravica javnosti do obveščenosti se v tej poplavi dezinformacij ravno najbolj okrni, zato potrebujemo profesionalne novinarje bolj kot kdajkoli prej.
Nikakor ni v interesu javne razprave, da se ukvarjamo s temi narativi, ker tako uravnoteževanje samo paralizira, ruši minimalni kolektivni konsenz o realnosti in tudi zamegljuje stvari, ki so res problem, in totalitarne prijeme, ki dejansko obstajajo, kot je v našem primeru denimo sistematično uničevanje javnih medijskih servisov in kreiranje paralelnih strankarskih paramedijskih podsistemov. Za Mastnaka, še manj pa za dostop javnosti do teh narativov, me niti najmanj ne skrbi; zagotovo se bo našel prenekateri drugi mainstream medij, ki mu bo še naprej dajal prostor za skrajno banaliziranje kompleksnih strukturnih problemov poznega kapitalizma.
Urška Zagorc, Novo mesto
