Tradicionalna podjetja postajajo vedno bolj tehnološka, konkurenčnost pa bo vse bolj pogojena z digitalnimi in tehnološkimi zmogljivostmi, zato je pomembno, da aktivno spodbujamo in vlagamo v zmogljivost okolja ter v znanje in ljudi, ki ga sestavljajo. Kot storitveno orientirana država brez večjih zalog naravnih resursov bi se že zaradi svoje majhnosti morali osredotočati na dejavnosti, ki imajo potencial, da ustvarjajo največjo dodano vrednost na zaposlenega. »V letu 2021 je bilo v Sloveniji 5 odstotkov podjetij, ki so se ukvarjala z dejavnostmi, povezanimi z IKT, dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala kar 20 odstotkov več kot v preostalih dejavnostih,« pravi Žiga Vajdič, soustanovitelj in strokovni direktor zavoda Ljubljana.tech, ki je s programiranjem spletnih strani začel že pri 15 letih.
Vsa svetovno uspešna podjetja postajajo tehnološka
Medtem ko so bili tehnološki oddelki znotraj podjetij v preteklosti morda obravnavani kot nujno zlo ali kot podporni oddelki, ki so skrbeli za licence računalnikov in tiskalnike, danes ti oddelki ne le vodijo dejavnost podjetij, ampak so postali tudi njihova osrednja dejavnost. »Uspešna podjetja, kot so, na primer, IKEA, Tesla in H&M, niso več zgolj industrijski giganti, temveč tudi programska, software podjetja, ki s svojo močjo razvoja kakovostne tehnologije in digitalnih produktov izdelujejo ter samostojno prodajajo pohištvo, vozila ali oblačila. Brez dobrih tehnoloških temeljev teh podjetij optimizacija globalne verige ponudnikov in izvajalcev, ki so nujno potrebni za izvedbo njihovega posla, ne bi bila mogoča,« pojasni Nejc Palir, soustanovitelj in direktor zavoda Ljubljana.tech. Nejc Palir je svojo poslovno pot sem začel zgodaj, pred polnoletnostjo. Formalni izobrazbi na tem področju ni sledil, svoje znanje je nabiral z delom v tujih podjetjih. K sreči tehnološka industrija temelji na močni svetovni skupnosti in največjem izboru brezplačnega spletnega izobraževalnega gradiva. Spletne skupnosti so neznancem vedno pripravljene pomagati rešiti programske težave. »Mislim, da je ta temelj, ki je precej edinstven za našo industrijo, tudi ustvaril pogoje, ki so pripomogli k mojemu uspehu in ljubezni do tega dela,« dodaja.
Šolski sistem še lovi vlak
Slovenski dijaki in učenci v osnovni in srednji šoli dobijo odlično podlago. Na mednarodni ravni mladi na tekmovanjih iz matematike, logike in računalništva dosegajo zavidljive rezultate. Ta interes in sposobnosti pa se do odločitve o univerzitetni ali srednješolski poti mnogokrat izgubijo v prid družboslovnim ali gimnazijskim usmeritvam. »Žal kot družba oziroma šolski sistem še ne uvajamo obveznih predmetov na področju višje računalniške pismenosti, z vidika osnov programiranja. Računalniški pouk trenutno še ne daje dovolj spretnosti, ki bi mladim omogočale lažji prehod, ko gredo na trg dela. Kar je spodbudno, pa je porast števila tako osnovnošolcev kot srednješolcev pri udeležbi na izvenšolskih izobraževanjih,« opažajo na Ljubljana.tech.
Trg dela je lačen tehnološkega kadra
Gre za izjemne številke, ki jih ne more nadoknaditi nobena univerza oziroma fakulteta na svetu. V kontekstu Slovenije je v lanski raziskavi Digital Innovation Huba na vprašanje glede potrebe po kadrih na področju digitalnih profilov v naslednjih petih letih kar 37 odstotkov podjetij odgovorilo, da bo po njihovih ocenah rast potreb po IKT-strokovnjakih ali drugih digitalnih profilih med 50 in 100 odstotki. Številka je še višja pri podjetjih, ki se ukvarjajo zgolj z digitalnimi storitvami, saj v tej branži vsaj tolikšen porast napoveduje večina podjetij. Žiga Vajdič dodaja, da bodo brez strukturnega in usmerjenega vlaganja v promocijo teh poklicev in brez povečevanja konkurenčnosti imela domača podjetja, sploh pa podjetja v javni lasti, v prihodnosti še slabša izhodišča za zaposlovanje tehničnega kadra.
Ne gre več zgolj za programiranje
Vajdič meni, da med zaposlenimi v tehničnih in strokovnih vlogah najdemo veliko več profilov kot zgolj programerje in programerke. Gre za raznovrstne poklice in nekateri so bolj kreativni, na primer kader, ki oblikuje uporabniške vmesnike, načrtuje izkušnjo storitev, drugi pa so bolj inženirske narave in se ukvarjajo s pisanjem kode ali podatki. »Med podjetji in v produktnih ekipah opažamo tudi vedno več zanimanja za zaposlene, ki imajo izkušnje z razvojem napovednih modelov, naprednimi statističnimi metodami in strojnim učenjem.«
Paradoks na trgu dela
Na eni strani obstaja ogromen manko zaposlenih v tehnološki industriji, na drugi strani pa tisoče mladih s formalno tehnološko izobrazbo ob vstopu na trg dela žal pogosto nima primernih izkušenj za prvo zaposlitev. »Tukaj ne gre le za krivdo gospodarstva, šolstva ali industrije. Gre za skupek dejavnikov, kjer pomanjkanje dialoga med šolstvom in industrijo, rigidnost ustaljenih učnih načrtov in neverjeten tempo sprememb v tehnološki industriji ustvarjajo pogoje za uspešno šolanje, vendar tudi za neuspeh pri zaposlitvi,« pojasni Nejc Palir. Tehnološka industrija se spreminja skoraj dnevno in kar je bila dobra ali najboljša praksa prejšnji mesec, zagotovo ne bo več prihodnji mesec. Učni načrti in pristopi k učenju bi morali vključevati več prožnosti in možnosti prilagoditve, enako kot morajo spremembam slediti delodajalci. Morda bolj kot kompetenc in znanja v našem okolju primanjkuje kakovostnega dialoga za usklajenost med šolstvom in tehnološkim gospodarstvom.
Življenje z veliko svobode
Povprečna starost zaposlenih v tehnološkem sektorju je postavljena razmeroma nizko v primerjavi z drugimi industrijami, okrog 30 let. Tudi demografska struktura se spreminja. »Imamo še veliko priložnosti za nagovarjanje segmentov ljudi, ki jih v preteklosti kot industrija nismo pogosto vključevali. Gre za industrijo, v kateri lahko delajo raznoliki ljudje, s formalno izobrazbo ali brez, ne glede na starost in ekonomsko ozadje, ter živijo kakovostna, finančno neodvisna življenja z veliko svobode,« pravi Vajdič. K temu bodo pripomogli tudi v Ljubljana.tech, kjer želijo z izvajanjem dogodkov, konferenc in drugih iniciativ izboljšati izhodišča in strokovnost zaposlenih v tehnološki industriji.