Prezračevanje prostora mora zagotavljati izmenjavo zraka s svežim zunanjim zrakom. To je pomembno za vnos dovolj kisika v dom in zmanjšanje nakopičenih onesnaževal. Hkrati s tem uravnavamo vlažnost. Če je ta previsoka, se lahko v zgradbi pojavita plesen in vlaga. To ne predstavlja le velikega tveganja za zdravje, ampak lahko povzroči tudi ogromne stroške za popravila. Pri prezračevanju velja naslednji fizikalni princip: čim hladnejši je zrak, tem manj vode lahko vsebuje; toplejši ko postaja, več vode lahko veže nase. Cilj je torej, da se hladnejši in bolj suh zunanji zrak v domu ogreje in tam absorbira vlago. Zračni tok ga nato usmeri nazaj ven. S tem zmanjšamo vlago v stanovanju ali hiši.
Večina zrači z odpiranjem oken »na kip«, torej tako, da so zgoraj priprta. Vendar to običajno ni dovolj za doseganje zadostne izmenjave zraka. Za udobno bivanje moramo zagotoviti pravilen način prezračevanja, zadostno ogrevanje in po potrebi dodatno tehnično opremo. Nepravilno prezračevanje lahko namreč hitro povzroči veliko zdravstveno in finančno škodo. Predvsem novogradnje so zaradi sodobnih zahtevnih izolacijskih predpisov skoraj popolnoma zrakotesne. V nasprotju s starejšimi stavbami je torej nemogoče, da bi zrak sam prišel v prostor skozi slabo zatesnjena okna, fasado ali streho. Medtem ko imajo stare zgradbe pogosto visoko stopnjo prepustnosti in se lahko zato naravno prezračujejo, zrak v energijsko učinkovitih stavbah danes zastaja. Poškodbe zaradi vlage in plesni se zato pojavljajo veliko hitreje kot pred 20 leti. Prezračevanje je v tako hermetično zaprtih prostorih zato še toliko bolj pomembno. Sicer pa so težave z zatohlim zrakom ali plesnijo v vsakem primeru le vprašanje časa. Pri prezračevanju moramo upoštevati več dejavnikov: način prezračevanja, trajanje prezračevanja, letni čas, vreme in vrsto prostora.
Navzkrižno in enostransko prezračevanje
Da v stanovanje pride dovolj svežega zraka in iz njega izstopi dovolj izrabljenega zraka, je treba kombinirati enostransko in navzkrižno prezračevanje. Navzkrižno odprite čim več oken in vrat na nasprotnih stenah. Tako nastane prepih, ki učinkovito izmenja zrak. Tako prezračite bistveno hitreje in učinkoviteje, kot če bi okna le pustili zgoraj priprta. Trajno pripiranje oken »na kip« lahko celo poveča vlago v prostoru.
Zračenje poleti
Zračite zgodaj zjutraj, pozno zvečer ali ponoči, ko zunaj ni prevroče. Najpozneje od 11. ure dopoldne naj bodo okna odprta le za krajši čas. Topel zunanji zrak, ki vdre v prostor, ni le neprijeten, ampak v dom prinese tudi velike količine vlage.
Zaradi tega naj ostanejo kletna okna tudi poleti čez dan zaprta. V nasprotnem primeru bi se lahko na hladnih zunanjih stenah hitro pojavila plesen.
Tudi cvetni prah je poleti velika težava za alergike. V mestih je koncentracija cvetnega prahu najmanjša zjutraj, na deželi pa zvečer. Ročno prezračevanje ne more popolnoma preprečiti vdora cvetnega prahu v dom, vendar pa je kratkotrajno zračenje s prepihom manj tvegano kot dolgotrajno nagibanje okna. Le prezračevalni sistemi s filtri za cvetni prah zagotavljajo pravo varnost.
Zračenje in ogrevanje pozimi
Pozimi obstaja nevarnost nastanka hladnih toplotnih mostov okoli oken, če predolgo zračite prostor pri zgoraj priprtih oknih. Ker mrzle površine dobesedno privlačijo vlago, se plesen tam oblikuje še posebno hitro. Poleg tega se na oknih, ki niso povsem zrakotesna ali pa so hladna in neizolirana, čez noč pogosto nabere kondenz. To se zgodi zlasti, če ogrevanje ni zadostno. Kondenzacijo čim prej odstranite s krpo.
Pozimi je poleg učinkovitega prezračevanja velikega pomena zmerno in stalno ogrevanje bivališča. Temperatura v prostoru ne sme pasti nižje od 16 stopinj Celzija. Samo ena stopinja več pomeni približno 6-odstotno večjo porabo energije pri ponovnem zagonu in temu primerno višje stroške ogrevanja.
Pazimo, da se stene ne ohladijo popolnoma. Za to morate redno ogrevati in tudi čez noč pustiti vključeno ogrevanje na nižji stopnji. Na koncu prihranite več energije, kot če bi morali vedno znova ogrevati preveč ohlajeno stanovanje.
Ne zanašajte se na to, da boste lahko celoten dom ogrevali le z enim radiatorjem. Vrata prostorov naj bodo zaprta in vsako sobo ogrevajte z radiatorjem, ki je v njej. Prostorov, v katerih se redko zadržujete, ni treba ogrevati toliko kot tistih, v katerih preživite večino časa. Razlog za to je vlaga, ki se med vašim bivanjem v prostoru nenehno povečuje.
Prezračujmo tudi, ko dežuje
Naj vas dež ne ustavi pri prezračevanju. Zrak, ki pritaka v hišo, ne vsebuje nujno več vlage. Tudi v tem primeru velja, da hladnejši zrak vsebuje manj vode kot toplejši. Seveda pa dež ne sme kapljati skozi odprto okno neposredno v stanovanje.
Kako prezračiti spalnico, klet, kopalnico in kuhinjo
Številni raje spijo pri nižji sobni temperaturi. Zato so spalnice pogosto premalo ogrevane in s tem nagnjene k rasti plesni. V spalnici je to še posebno nevarno, saj tam v povprečju neprekinjeno preživimo do osem ur na dan. Poleg rednega zračenja in ogrevanja v spalnici zlasti pozimi ne obešajte perila! Ob tem je po vstajanju nujno prezračiti postelje, da se v vzmetnicah ne nabira vlaga.
Kleti so bistveno hladnejše od drugih prostorov. Vlaga, ki je vezana v toplejšem zunanjem zraku, se zato zelo zlahka usede na tamkajšnje stene in povzroči nastanek plesni. Kletna okna zato odpiramo le ponoči oziroma zgodaj zjutraj za hitro prezračevanje, zlasti poleti. Pozimi je pogostejše zračenje manjši problem. Ne sme pa se preveč ohladiti. Optimalno bi bilo izboljšati toplotno izolacijo kleti, jo ogreti ali posušiti zrak. Če niste prepričani o načinu, kako prezračevati klet, se obrnite na strokovnjake za prezračevanje, ki vam bodo radi pomagali.
V kopalnici in kuhinji se redno pojavlja zelo visoka vlažnost. Pri tem je še posebno pomembno redno in zadostno zračenje, ki naj bo skladu z zahtevami. Po kuhanju ali tuširanju zato iz stavbe čim prej spravite čim več vlage, približno pol ure pozneje pa ponovno prezračite. Zaradi velike nevarnosti plesni ročno prezračevanje v teh prostorih pogosto ne zadostuje. Zato je priporočljivo vgraditi zmogljiv ventilator oziroma samodejni prezračevalni sistem.
Mikroprezračevanje
Mikroprezračevanje skozi okna je najenostavnejša oblika samodejnega prezračevanja. V ta namen se del okenskega tesnila oziroma okvirja nadomesti z enim ali več zračniki oziroma linami. Pravzaprav gre za luknjo v izolaciji, ki zagotavlja nenadzorovano in stalno izmenjavo zraka. Veter potisne majhne količine zunanjega zraka skozi prezračevalne line. Istočasno lahko uporabljen zrak iz prostora med tem procesom uhaja ven na prosto. Ampak pri tem se izgublja notranjo toploto, saj gre v bistvu za enak princip kot pri običajnem prezračevanju skozi okna ali kot pri starih oknih v starejših stavbah. V hladni sezoni je zato potrebnega nekoliko več ogrevanja.
Ampak prednosti takšnega načina prezračevanja so številne. Deluje namreč izključno z naravno izravnavo tlaka in zato ne porablja električne energije. Je tudi poceni in enostavno za vgradnjo: treba je odstraniti le kos okenskega tesnila ali okvirja, vrtanje skozi zid pa ni potrebno. Za prepih vam ob tem ni treba skrbeti, saj se ob previsokem vetru ali zračnem tlaku prezračevalne odprtine pri boljših izvedbah zaprejo same. Nenazadnje pa je prednost še, da zaradi namestitve v okenski pregib zračnikov ni mogoče videti niti od znotraj niti od zunaj.
Slabost so večje toplotne izgube kot pri prezračevanju z rekuperatorjem. V hladni sezoni je zato potrebnega malo več ogrevanja. Ob tem pa je izmenjava zraka pogosto nezadostna in je ob večjem številu ljudi v prostoru, denimo ob obisku, treba dodatno prezračevati z odpiranjem oken, da bi preprečili slab zrak ali celo nastanek plesni. Brez vsaj občasnega klasičnega zračenja torej še vedno ne gre.