V generalni skupščini ZN je sinoči potekala razprava pred glasovanjem o resoluciji, ki obsoja rusko aneksijo štirih ukrajinskih regij. Veliko držav tretjega sveta, ki podpirajo resolucijo (glasovanje je javno, predlog Rusije, da bi bilo tajno, je večina zavrnila), pa bi lahko še naprej imelo dobre odnose z Rusijo kljub njenim sedanjim napadom na ukrajinska mesta. Če je Rusija vse bolj izolirana od zahodnih držav, namreč ni od vsega sveta. Številne latinskoameriške in afriške države, prav tako Srbija, ki v ZN glasujejo za resolucije proti ruski agresiji, imajo s Kremljem solidne odnose in svoje interese ter nočejo sodelovati pri zahodnih sankcijah.
Aretacije zaradi napada na Krimski most
Ne kaže niti, da bi spremembo prineslo sedanje rusko raketiranje civilne infrastrukture. Včeraj so se ruski zračni napadi na ukrajinska mesta nadaljevali. Na tržnici v mestecu Avdijvka, ki leži v bližini fronte na vzhodu, je umrlo sedem ljudi. Najbrž je glavni Putinov motiv teh raketiranj, da bi po napadu na Krimski most doma ohranil podporo jastrebov. Ti so tudi vplivali na imenovanje novega poveljnika ruske vojske v Ukrajini generala Sergeja Surovikina, ki je že pred leti, a še veliko bolj »surovo« kot danes, z zračnimi napadi rušil mesta v Siriji. A so bili tisti napadi iz zraka na mesta povsem drugače kot sedanji v Ukrajini učinkovito koordinirani z ofenzivo kopenske vojske (v kateri so bili predvsem Iranci).
Ruska tajna služba FSB je včeraj sicer sporočila, da je aretirala pet Rusov, dva Ukrajinca in Armenca, ker naj bi organizirali in izvedli eksplozije na Krimskem mostu. V sporočilu za javnost FSB tudi trdi, da je »teroristični napad« organizirala ukrajinska tajna služba in da so ga nedavno preprečili v moskovski regiji ter še enega v Brjansku, severno od Ukrajine.
Rusija vse glasneje govori o pogovorih in pogajanjih
Kot je za CNN dejal ukrajinski minister za energijo, so ponedeljkova in torkova ruska raketiranja poškodovala tudi okoli 30 odstotkov ukrajinske energetske infrastrukture. Velik del prebivalcev ukrajinskih mest, kot je Lviv, je ostal brez elektrike.Včeraj je brez zunanjega vira električne energije za nekaj časa ostala tudi jedrska elektrarna v Zaporižiji, ki je pod ruskim nadzorom. To je tvegano, saj v primeru odpovedi generatorjev ne bi bilo več vira za hlajenje jedrskega reaktorja.
Ruski predsednik pa je včeraj v govoru na energetskem forumu v Moskvi dejal, da je Rusija pripravljena na obnovo plinovoda Severni tok, če bi Evropa spet kupovala ruski plin. Dejal je, da je odločitev v rokah držav stare celine, in se vprašal, zakaj bi kupovala dražji plin od drugod, s čimer očitno nagovarja evropsko javnost. Je pa tudi dejal, da Rusija ne bo prodajala nafte tistim, ki bodo zanjo uvedli cenovno kapico, kot bo očitno storila EU. V Gazpromu sicer pravijo, da bi popravilo plinovoda, ki je bil očitno poškodovan v sabotaži, trajalo vsaj eno leto.
Iz Rusije prihajajo tudi vse bolj odkriti pozivi k pogajanjem. V Kremlju pravijo, da se je Putin pripravljen pogovarjati z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, morda ob robu srečanja G20 v Indoneziji novembra, če bosta oba tam. Biden je dejal, da nima takšnega namena, razen če bi se Putin morda pogovarjal o izpustitvi ameriške košarkarice Brittney Griner, ki je v Rusiji zaprta zaradi posesti mamil. V Kremlju tudi pričakujejo, da bo turški predsednik Recep Tayyip Erdogan ponudil posredovanje v pogajanjih Rusije in Ukrajine.
