Vladimir Putin je med nastopom na ruskem tednu energetike v Moskvi povedal, da je plinovod Severni tok 2, ki povezuje Rusijo z Nemčijo prek Baltskega morja in je že v celoti zgrajen, mogoče popraviti, tako da bi plin lahko ponovno stekel v Evropo.
Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra potrdili štiri puščanja. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanja povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva. Več držav je prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovoda za namerno dejanje, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi. Tudi Putin je danes ponovil, da je na plinovodih šlo za sabotažo in jo označil za dejanje mednarodnega terorizma.
Po njegovih besedah je cilj sabotaže dokončno prekiniti odnose med EU in Rusijo ter oslabiti Evropo. Zanikal je vpletenost Rusije in pri tem namignil, da bi takšno dejanje koristilo le Washingtonu. Plinovoda Severni tok 1 in 2 povezujeta Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 v minulih mesecih najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 nikoli ni stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo na Ukrajino februarja letos projekt ustavila.
Ruske oblasti aretirale osem ljudi v povezavi z eksplozijo na mostu na Krim
Ruske oblasti so v povezavi s sobotno eksplozijo na mostu, ki polotok Krim povezuje s celinsko Rusijo, pridržale osem ljudi, je danes sporočila ruska varnostno-obveščevalna služba FSB. Kasneje so sporočili še, da so preprečili dva poskusa napadov, ki naj bi jih pripravljale ukrajinske tajne službe na ozemlju Rusije, poročajo tuje tiskovne agencije.
Med osmimi osumljenci je pet ruskih državljanov in trije državljani Ukrajine oziroma Armenije. Za eksplozijo po navedbah FSB stoji ukrajinska vojaška obveščevalna služba, operacijo pa naj bi vodil njen vodja Kirilo Budanov.
V izjavi FSB navaja, da je bilo razstrelivo shranjeno v 22 zvitkih plastične folije, ki so avgusta zapustili ukrajinsko pristanišče v Odesi in potovali skozi Bolgarijo, Gruzijo in Armenijo, preden so v začetku oktobra prispeli v Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na strateško pomembnem 19-kilometrskem mostu med polotokom Krim in celinsko Rusijo je v soboto odjeknila eksplozija in most močno poškodovala ter po podatkih iz Moskve terjala štiri življenja. Ruski predsednik Vladimir Putin je dogodek označil za teroristično dejanje in odgovornost zanj pripisal ukrajinskim tajnim službam. V ponedeljek je nato Rusija izvedla raketne napade na mesta po vsej Ukrajini, v katerih je umrlo 19 ljudi. Putin je to označil za odziv na eksplozijo na mostu. Kijev uradno ni prevzel odgovornosti za eksplozijo.
Danes so iz FSB sporočili še, da so na ozemlju Rusije preprečili dva poskusa napadov, ki naj bi jih pripravljale ukrajinske tajne službe, poroča ruska tiskovna agencija Tass. V prvem primeru naj bi preprečili napad na logistični terminal v Brjansku blizu ruske meje z Ukrajino in Belorusijo. Prijeli so 55-letnega ukrajinskega državljana, pri katerem so doma zasegli približno tri kilograme eksploziva in napravo za vzpostavljanje stikov z ukrajinsko varnostno službo.
V drugem primeru je FSB po lastnih navedbah pridržala agenta ukrajinske varnostne službe, ki naj bi načrtoval napad z dvema prenosnima sistemoma za zračno obrambo Igla v moskovski regiji. Prav tako naj bi šlo za ukrajinskega državljana, starega okoli 50 let.
Nuklearka v Zaporožju znova ostala brez zunanjega napajanja
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi pa je danes sporočil, da je jedrska elektrarna v Zaporožju še drugič v petih dneh ostala brez zunanjega napajanja. Kot je zapisal na Twitterju, potrebno energijo za varno delovanje objekta zdaj zagotavljajo dizelski generatorji. Grossi je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dogajanja v največji evropski nuklearki in še enkrat več poudaril nujo za vzpostavitev varnega območja v okolici elektrarne.
Čeprav je šest reaktorjev nuklearke v Zaporožju zaustavljenih, potrebujejo elektriko za zagotavljanje jedrske varnosti in zaščite, vključno s hlajenjem. V primeru prekinitve zunanjega napajanja elektrarne se avtomatsko vključijo zasilni dizelski generatorji, ki imajo dovolj goriva za najmanj deset dni. Nazadnje so bili ti zagnani v soboto, ko je bil v obstreljevanju poškodovan glavni daljnovod, ki so ga dan pozneje tehniki popravili.
Jedrska elektrarna v Zaporožju je od marca pod ruskim nadzorom. Ekipa IAEA je elektrarno obiskala v začetku septembra, več članov ekipe agencije pa je ostalo na njenem območju.
