Smo ravno v sezoni, ko se na svojih nahajališčih pojavijo gobe, ki jim zaradi zares širokega klobuka ter tankega beta pravimo (orjaški) dežniki. No, pa tudi dežnikarice, marele, strešnice, po latinsko pa slišijo na ime Macrolepiota procera. Najdemo jih več vrst, pri čemer moramo biti nekoliko pozorni. Pri dežnikih velja splošno pravilo, da preverimo obroček okoli beta. Edino dežniki imajo namreč tako močan obroček, da ga je mogoče premikati po betu. Na tak način zanesljivo izločimo podobne neužitne ali strupene vrste, denimo pogubni dežniček, ki ima dežniku zelo podoben klobuk. Orjaški dežnik zraste celo do pol metra v višino, odraslim primerkom pa klobuk zraste do premera 30 centimetrov. Meso gobe je belo in milega okusa. Mlade gobe imajo stožčast klobuk, ki se pozneje odpre in dobi kroglasto obliko, preden se dokončno razpre in postane raven. Bet je pri mladih gobah poln, pri starih pa oleseni in postane votel ter neuporaben.
Gobo, ki jo najpogosteje najdemo v skupinah v listnatih in mešanih gozdovih ter na travnikih, v naših krajih najpogosteje pripravimo ocvrto po dunajsko. Bet, ki tako in tako ni uporaben, lahko odstranimo že med nabiranjem, potem pa nežno očiščeno gobo, ki ji ni treba odstranjevati nagubane rjave kožice s klobuka, kar ponekod v zmoti vztrajno počnejo, enostavno povaljamo v razžvrkljanih jajcih in drobtinah ter ocvremo. Privrženci takšnega načina priprave ne bodo ravnali napak, če razžvrkljanim jajcem dodajo kakšno žlico naribanega parmezana in svežega sesekljanega peteršilja. To pa še zdaleč ni edini način priprave teh slastnih gob. Lahko jih poškropimo z oljem, varčno posolimo in popečemo v suhi teflonski ponvi ali na žaru. Če takšne posujemo še s peteršiljem in parmezanom ter morda še s sesekljanim česnom, zagotovo ne bomo brcnili v prazno. Privrženci nasitnejših prigrizkov rahlo osoljene klobuke pustijo počivati nekaj minut, nato pa jih nadevajo z rezinami kuhanega pršuta in naribanim sirom, vse skupaj pa zvijejo v nekakšne kanelone, ki jih nato še panirajo in ocvrejo. A paziti je treba, da nežni okus dežnikov sploh pride do izraza. Popečeni oziroma praženi koščki dežnika so prav dobri tudi, če jih primešamo klasično zabeljeni zeleni solati in ponudimo s svežim kruhom.
Morda pa si privoščimo malce posebno, izjemno okusno specialiteto, kot jo radi pripravljajo v Istri. In to na dva načina, pri čemer je eden seveda še slastnejši od drugega. Oba lahko preizkusite po tokratnem receptu.