Po besedah ravnatelja Dragomirja Benka je gimnazija odprla svet Koroški. Prinesla je razvoj in luč. Biti maturant Gimnazije Ravne na Koroškem je pomenilo in še pomeni znanje in človeško zanesljivost. Mnogo nekdanjih maturantov ustvarjalno sooblikuje slovenski pa tudi širši kulturni, znanstveni, gospodarski in politični prostor. Šoli je uspelo ohraniti ponosen obraz in kakovostno delo, srčnost in dobroto.
Ravno z vrednotami človeške zanesljivosti, srčnosti in dobrote se je vse skupaj začelo. Ko so kmalu po 1945 prostori prve gimnazije zaradi vedno večjega števila dijakov v gradu grofa Thurna postali pretesni, so ob pomoči mladinskih delovnih brigad, podjetij in delovnih ljudi zgradili novo stavbo gimnazije.
In s krepitvijo teh vrednot nadaljujemo, saj so osnova za celovit razvoj mladih in ne nazadnje celotne družbe, ki po trenutnih trendih drvi v vse večji egoizem. Trudimo se, da bodo naši dijaki nastopili na vse bolj krutem trgu dela kot odgovorni, motivirani, pripravljeni na izzive hitrega razvoja.
Na Gimnaziji Ravne skrbimo, da vzgojo za pravičnost vključujemo v vsa področja našega šolskega delovanja, od obveznih predmetov družboslovja, izbirnih predmetov in obveznih izbirnih vsebin vse do mednarodnih sodelovanj.
S ponosom lahko povemo, da že od leta 2012, ko je strokovni svet Republike Slovenije na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v gimnazijskih programih pripravil nov učni načrt za izbirni predmet vzgoja za solidarnost, tega tudi izvajamo. Naša profesorica psihologije je tudi pobudnica in soustvarjalka načrta. Izbirni predmet izvajamo v 3. letniku in temelji na spodbujanju mladih k prostovoljskemu delu in prosocialnemu vedenju. Je kombinacija teoretičnih osnov in praktičnega izvajanja solidarnosti v lokalnem okolju.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da vsebina predmeta nima nobene povezave s podjetnostjo mladih, je ravno nasprotno. Poleg vzgojne dimenzije spodbujanja solidarnosti se v ozadju skriva razvijanje vseh ključnih podjetnostnih kompetenc, ki jih današnje in bodoče generacije mladih potrebujejo – od etičnega in trajnostnega razmišljanja, odkrivanja priložnosti preko načrtovanja in upravljanja do uresničevanja vizije in ustvarjanja boljše prihodnosti zase in za druge.
V ospredju je izkustveno učenje, saj dijaki sodelujejo v različnih aktivnostih na terenu, kot na primer nudijo pomoč učno šibkejšim, starostnikom na domovih, pripravljajo različne delavnice za starostnike in mladostnike, soustvarjajo program ob različnih prireditvah, ozaveščajo vrtčevske otroke in osnovnošolce o pomenu aktivnega državljanstva. Ko osebni stiki v času epidemije covida-19 niso bili dovoljeni, so dijaki svojo solidarnost preusmerili na druge oblike aktivne udeležbe v lokalnem okolju. Zasnovali so zeliščni vrt, posadili zelišča, skrbeli zanje in ga kasneje predali v skrb farmacevtskim tehnikom, ki so zelišča uporabili za čaje, kreme in druge farmacevtske izdelke. Ustvarili so več kot 300 božično-novoletnih voščilnic, ki so polepšale praznike bolnikom Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in starostnikom Doma starejših na Fari. V lanskem šolskem letu so izdelovali punčke iz cunj za Unicefovo akcijo in s tem reševali življenja otrok, saj so njihovi posvojitelji donirali za cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim.
In ravno v medgeneracijskem povezovanju z lokalnimi institucijami in podjetji v regiji vidimo doprinos, saj takšno sodelovanje poveča možnosti zaposlovanja izobraženih mladih v domačem okolju. K tem ciljem bomo stremeli na Gimnaziji Ravne tudi v prihodnosti.
Simona Rejec Merkač je profesorica na Gimnaziji Ravne na Koroškem.
