Proračun ministrstva za kulturo, ki naj bi prihodnje leto znašal nekaj več kot 248 milijonov evrov, bo z dodatnimi sredstvi okrepil zlasti javne razpise za kulturne projekte in programe na področju umetnosti, filmsko produkcijo, investicije v javno kulturno infrastrukturo ter vzdrževanje kulturne dediščine, je včeraj znova pojasnila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Najbolj nujni investicijski projekti so po njenih besedah celovita prenova stavbe SNG Drama Ljubljana (v skupni vrednosti 58 milijonov evrov), obnova zgradbe na Poljanski cesti, kamor se bo preselil Arhiv RS, gradnja Centra Rotovž v Mariboru in dograditev zunanjega avditorija SNG Nova Gorica, ob tem pa je napovedala še več vlaganj v kulturno infrastrukturo po vsej državi, za katera bodo denar zagotovili iz različnih virov.
Med drugim je poudarila, da novi proračun za leto 2023 za filmski sektor, ki je ena izmed prioritet, predvideva za 3,5 milijona evrov več sredstev kot doslej; Slovenski filmski center naj bi imel tako na voljo okoli 7,65 milijona evrov, »največ v zadnjih dvanajstih letih«. V celoti gledano naj bi bil predlog proračuna razvojno naravnan, prednost pa naj bi dajal ustvarjalcem ter izboljšanju pogojev v sektorju.
Filmski ustvarjalci kritični
Nekoliko drugačnega mnenja so filmski ustvarjalci, ki so nad dodeljenimi sredstvi za prihodnje leto razočarani, saj jih ocenjujejo kot nezadostna, ministrstvu pa očitajo zavajanje ter neizpolnjevanje obljub. »Pozivamo k takojšnjemu ukrepanju in izboljšanju katastrofalnih razmer v slovenski filmski produkciji,« je tako včeraj poudarila producentka Petra Vidmar, sicer namestnica predsednika upravnega odbora Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU), kamor je vključenih sedem strokovnih združenj. Po njenih besedah predvideni filmski proračun za prihodnje leto v višini 7,65 milijona evrov glede na letošnjega prinaša zgolj 1,3 milijona evrov več, ne pa 3,5 milijona evrov več, kot trdi ministrstvo, prav tako ne gre za najvišji filmski proračun v zadnjih dvanajstih letih, saj so leta 2011 skupna sredstva, namenjena filmu, že znašala več kot 8,5 milijona evrov. »Ne gre torej za nikakršen presežek, v ravnanju ministrstva pa se kaže pomanjkanje vizije in ambicij, saj smo še vedno daleč od vsakršne razumne vsote za delovanje ter razvoj tega sektorja.«
Že skoraj desetletje namreč velja, da bi slovenski film za zelo osnovno delovanje in razvoj potreboval vsaj 11 milijonov evrov programskih sredstev letno – ta znesek je že leta 2013 predlagal nacionalni svet za kulturo, pozneje ga je dvakrat (2018 in 2020) v različnih zasedbah potrdil tudi parlamentarni odbor za kulturo ter pozval k postopnemu zviševanju filmskega proračuna do letošnjega leta, omenjeno vsoto so poudarjali tudi člani strank sedanje vlade, ko so bili še v opoziciji. »Vendar tudi trenutna oblast ne kaže namena, da bi izpolnila zadane cilje, četudi se je k ustrezni ravni financiranja filmske produkcije zavezala tudi v koalicijski pogodbi,« so kritični filmarji, ki jih moti tudi to, da država noče prepoznati njihovega prispevka k slovenski družbi in gospodarstvu.
Spregledani učinki
Raziskava družbe Deloitte iz leta 2018 je namreč pokazala, da slovensko avdiovizualno področje, v katerem deluje približno 1400 ljudi, s produkcijo filmov, serij, spotov in oglasov letno ustvari okoli 200 milijonov evrov prihodkov, od česar se preko davkov vsaj 40 milijonov evrov zlije neposredno v državni proračun. »Nerazumljivo je, da država temu polju ne nameni niti četrtine tega zneska,« je bil neposreden član upravnega odbora Matija Šturm, ki je ocenil še, da je zagotavljanje minimalnih potrebnih sredstev za delovanje sektorja zgolj vprašanje politične volje. Podatek, da je Slovenija na repu po višini financiranja filmske industrije tudi, ko gre za primerjavo z državami, kot so Hrvaška (tamkajšnji nacionalni avdiovizualni center razpolaga s približno 15 milijoni evrov letno), Srbija (kjer za filmsko produkcijo namenijo 16 milijonov evrov na leto) ali Severna Makedonija, je zgovoren. »Od ministrstva za kulturo in vlade zahtevamo, da se v proračun za leti 2023 in 2024 nameni 11 milijonov evrov programskih sredstev, ki se nato sorazmerno povečujejo glede na prihodke, kot jih ustvari slovenska avdiovizualna industrija,« so sklenili filmarji.
Kulturna ministrica je v zvezi s podporo filmu sicer včeraj povedala tudi, da »razume želje ustvarjalcev«, da pa podpore niso mogli takoj povišati na pričakovano raven, saj je bilo treba zaradi naraščanja stroškov zviševati sredstva tudi drugod. Vseeno je menila, da so »skoraj dvakrat višja programska sredstva« korak v pravo smer, ki je skladen tudi z danimi zavezami vlade; napovedala je še ustanovitev posebne delovne skupine za avdiovizualno področje, ravno tako pa naj bi za film poiskali več neproračunskega denarja. Popoldne so z ministrstva sporočili tudi, da je poleg 7,65 milijona evrov za Slovenski filmski center v predlogu proračuna za leto 2023 še skoraj dva milijona evrov predvidenih za javne zavode s področja filma ter avdiovizualne kulture, milijon evrov in pol za ukrep denarnih spodbud in 1,3 milijona evrov za programe za avdiovizualne medije, s čimer bo širšemu filmskemu področju skupno namenjenih več kot 12 milijonov evrov.
