Redkokdaj je mogoče v slovenskem športu videti toliko vplivnih predsednikov nacionalnih panožnih športnih panog, kot jih je bilo včeraj na predstavitvi Franja Bobinca za mesto predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez. Prvi mož slovenskega rokometa je razkril svojo najožjo ekipo, ki jo bodo v primeru izvolitve 16. decembra sestavljali predsednica Konjeniške zveze Slovenije Polona Rifelj, predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar in predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret. »Stražarja«, ki sta sedela tesno skupaj v prvi vrsti, sta bila nekdanji in sedanji prvi mož Zavarovalnice Triglav, Matjaž Rakovec in Andrej Slapar. Prvi kot vodja Hokejske zveze Slovenije, drugi pa kot predsednik Teniške zveze Slovenije.
Nasprotno od spomladi, ko je Franjo Bobinac organiziral okroglo mizo na temo prihodnosti slovenskega športa, je bil podpredsednik kitajske multinacionalke Hisense International včeraj precej konkretnejši. Predstavil je svojo vizijo vodenja slovenskega športa v šestih točkah, ki jim bo namenil največji poudarek. Te so: več sredstev za šport, razvoj športnih organizacij, promocija gibanja in zdravega načina življenja, več športa v gospodarstvu in politiki, Slovenija kot mednarodna športna velesila ter boljši pogoji za vključevanje športnikov v športne organizacije.
Po vzoru Mandele in Jordana
Dolgoletni predsednik uprave Gorenja je v svojih govorih uvodoma poudaril misel Nelsona Mandele, »da je šport tisti, ki ima moč, da spreminja svet«. Svoja razmišljanja je zaključil z legendarno izjavo Michaela Jordana, »da posameznik zmaguje tekme, ampak samo ekipa zmaguje prvenstva«. »Na svojo ekipo gledam s ponosom, ne zgolj na tri podpredsednike, ki so elitni predstavniki slovenskega športa. Naša največja prednost je, da znamo voditi tako gospodarske organizacije kot slovenski šport, med sabo sodelovati, iskati rešitve ter povezovati ljudi. Zato sem prepričan, da lahko moja ekipa zagotovi precej več javnih sredstev slovenskemu športu,« meni Franjo Bobinac.
Bobinac je prepričan, da je možno sredstva za letni program športa podvojiti s 26 milijonov evrov na 52 milijonov, od katerih bi imele največ koristi nacionalne panožne zveze. Trdi, da ga veseli podpora nekaterih političnih strank, ki so trenutno na oblasti in so po njegovih zagotovilih spoznale pomembnost športa kot ene najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti. Meni, da je mogoče več sredstev slovenskemu športu zagotoviti z organizacijo velikih športnih tekmovanj, kakršno je bilo nedavno svetovno prvenstvo v odbojki v Ljubljani in bo čez dobre štiri mesece svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici. Ena temeljnih obljub Bobinca je skrb za davčne olajšave ne zgolj klubov in športnikov, temveč tudi sponzorjev slovenskega športa. Obljublja tudi podporno pisarno, ki bi morala biti servis slovenskemu športu in je namenjena predvsem tako imenovanim manjšim športnim panogam, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskem medijskem prostoru. Na tem področju naj bi bila predvsem aktivna Polona Rifelj, ki poudarja tudi pomen digitalizacije.
Odločna tudi Smrekar in Ropret
Enzo Smrekar v slovenskem športu velja za moža, ki je slovensko smučanje združil po večletnih razprtijah, ga iz rdečih številk spravil na zeleno vejo, ga iz leta v leto peljal do rekordnih proračunov, pripeljal svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planico ter se uveljavil v Mednarodni smučarski organizaciji, kjer je zakladnik zimskega športnega giganta. »Ko sem pred štirimi leti postal podpredsednik olimpijskega komiteja, sem organiziral sestanke z vsemi zvezami, saj sem želel iz prve roke slišati, kje so problemi slovenskega športa. Na podlagi številnih razgovorov smo pripravili nekaj predlogov, za katere na kolegiju ni bilo posluha. To je bila zame velika frustracija,« je priznal Enzo Smrekar ter nadaljeval: »Sedaj vidim veliko priložnost, da razdvojenost slovenskega športa spet združimo. Franja Bobinca vidim kot primernega kandidata za vodstvo krovne slovenske športne organizacije, saj se je že velikokrat dokazal znotraj slovenskega športa, v mednarodnih rokometnih organizacijah in navsezadnje tudi menedžerstvu. Sedaj je čas, ko moramo nastopiti enotno.«
Tudi Metod Ropret je izrazil nezadovoljstvo nad trenutnim stanjem v OKS - ZŠZ, kjer je že več let član izvršnega odbora. »Ekipa, ki je zbrana v podporo predsedniškemu kandidatu Franju Bobincu, se ne želi zadovoljiti s stanjem, kakršno je trenutno v slovenskem športu. Želimo si drastičnih sprememb. Osebno v olimpijskem komiteju pogrešam predvsem več drznosti. V zadnjih osmih letih je v olimpijskem komiteju predvsem zaradi pomanjkanja sredstev nastal nepotrebni antagonizem med športom za vse in drugimi vejami športa. Menim, da imamo vse športne panoge premalo denarja in ga potrebujemo več, kar smo s skupnimi močmi sposobni doseči,« je prepričan Metod Ropret.