S svojo takratno interpretacijo pa Ditka danes ni najbolj zadovoljna: »Ni mi všeč, kako sem jo zapela. Gre za čas, ko sem se tehnično še izpopolnjevala. Bolj sem zadovoljna s pesmimi, ki so nastale po letu 1985, od pesmi Nad mestom se dani dalje. Od takrat je moj glas bolj uglajen, dobil je mehkobo. Če bi jo zapela danes, bi jo gotovo drugače. Vendar so jo ljudje vzeli za svojo in verjetno bo postala zimzelena. Samo nasmeh je bolj grenak govori o ljubezni med moškim in žensko. O moškem, ki odhaja. Kjer sta prisotna laž in nezvestoba.«
Ena naših najboljši pevk zadnjih desetletij je kot izjemna avtorja izpostavila Elzo Budau in Jožeta Privška: »Njune pesmi imajo intimo in energijo, ni to nekaj šlampastega na tralala. Obožujem odlične pesmi, ki jih lahko interpretiraš, kjer je tekst izpostavljen ter s svojimi emocijami in izkušnjami razumeš zgodbe, ki jih je napisal tekstopisec. V delo komponista in avtorja besedila vneseš sebe in kreiraš nekaj svojega. Rada imam pesmi, ki so drugačne od poskočnih viž. Na primer Nad mestom se dani, Ljubezen v F molu, Nikoli ne vem, Ljubimec brez imena … Na drugi strani so tiste sluzaste, pocukrane. Ne zdijo se mi kakšna posebna umetnost, to so popevke za razvedrilo. Odpete so neke note, ki se jih množično žvižga. Pesmi, ki so bile v teh dolgih letih že tolikokrat slišane, mi gredo počasi že nekoliko na živce. Tokrat ne bom povedala, kaj si mislim o pesmi Dan ljubezni, da ne bom spet kregana.«
Seveda bi si želeli Ditko Haberl ponovno videti na odru, vendar zadnja leta, kot pravi, ne čuti nobene potrebe po tem. »Sem bolj samotarske narave. Če se ne družim, mi nič ne manjka.« Mogoče jo pa pregovori sin, ki jo zadnja leta poskuša občasno previdno nagovoriti k temu. Da telovadi, jo je že prepričal.
