Letos smo iz poletja tako rekoč čez noč padli v hladnejši del leta, saj smo imeli septembra naravnost novembrsko vreme. Ob mrzlih in deževnih dneh pa prijajo jedi, ki nas pogrejejo in pobožajo od znotraj. Idealne so različne mineštre, jota in druge jedi na žlico, zlasti če jih začinimo malce bolj pikantno. Vreme se je z začetkom oktobra sicer izboljšalo, ampak z okusnim svežim domačim paradižnikom in drugimi poletnimi dobrotami je nepreklicno konec. Oktober pa je ne glede na vreme že tako mesec, v katerem si lahko privoščimo kakšno bolj krepko dobroto. In s tem ne mislimo le slastnega pečenega kostanja, buč ter gob. Tokrat smo recept za vrhunsko dobroto poiskali pri sosedih, ki se ne glede na svoje pogoste politične zablode izvrstno spoznajo na kuho. Pravzaprav bi jim v trenutnem položaju, ko so si izvolili katastrofalno slabo oblast, morali z vseh koncev svetovati: raje se držite kuhinje!
Italijanska kuhinja slovi po zares široki paleti izvrstnih jedi, med njimi je tudi nekaj takšnih, ki jih v najvišje zvezde svoje kulinarične ponudbe kujejo Italijani sami. Ena takšnih jedi so nedvomno braciole, majhne mesne ruladice ki jih vzdolž škornja pripravljajo na raznovrstne načine. Večinoma kot nedeljsko ali praznično jed. Način priprave je odvisen od regije. Na severu so braciole svinjski ali telečji zrezki, pogosto pečeni na žaru, na jugu pa to vedno pomeni tenke, zvite zrezke iz govedine ali svinjine, nadevane z zelišči, sirom … in po navadi dušene v paradižnikovi omaki. Druga osnovna delitev je na »suhe« in »mokre« braciole; prve popečejo v ponvi (pred tem jih povaljajo v drobtinah, s čimer dosežejo podobno hrustljavo površino kot pri paniranju) ali na žaru (tudi podobno kot ražnjiči nabodene na palčke), druge pa dušijo v različnih omakah. Različni so tudi nadevi, ki segajo od preproste mešanice drobtin, jajc in zelišč do precej zapletenih, a sočnih in neverjetno aromatičnih mešanic. Takšna mešanica, zaradi rozin nekako sladko-slana, je značilna za braciole po napolitansko, ki jih lahko pripravite po tokratnem receptu. Ta baje izvira še iz stare Grčije in je do današnjih časov ostal tako rekoč nespremenjen. In glede na to, da je rezultat izjemen, tudi ni razloga za spremembo.
Poleg braciol po neapeljsko se tradicionalno obvezno postreže testenine, največkrat kratke, kot so peresniki ali svedri, nič pa ne bo narobe, če jih podložimo z rezanci ali obložimo s katerimi koli drugimi testeninami. In zraven seveda prija še zelena listnata solata, vse skupaj pa se spodobi zaliti s kakšnim dobrim vinom.