Hiperaktivni in živahni upokojeni plazilec, ki je dobil ime po znanem ameriškem pornografskemu zvezdniku Dirku Digglerju iz filma Boogie Nights iz leta 1997, je dobro znan v zooloških krogih. Leta 2018 so ga preselili v zavetišče Brize Norton, da bi mu našli partnerko, in to potem ko so se znanstveniki prvič v zgodovini Velike Britanije lotili vzrejati orjaške galapaške želve v ujetništvu. Marca je bilo razkrito, da je z 21-letno Charlie zaplodil dve mladi želvici. Takrat je šlo za prelomni trenutek, saj je bilo prvič, da je britanski živalski vrt uspešno vzgojil novega pripadnika te vrste. Dirk je nato dobil še štiri potomce z Isabello, ki so mu jo pripeljali v obor, in nato ponovno s Charlie, ki je izlegla še dve oplojeni jajci. Tako se je družinica v koledarskem letu povečala za osem malih želv.
Hladnokrvni Casanova
Dirk je bil leta 1962 ujet na rodnem Galapaškem otočju. Preden so ga preselili v londonski živalski vrt, je nekaj časa preživel v rotterdamskem živalskem vrtu. Domnevajo, da je star najmanj 70 let in njegov sloves hladnokrvnega Casanove je legendaren tudi zaradi njegovega navidez nenasitnega mesenega apetita – tudi izven sezone parjenja –, zaradi česar so mu oskrbniki tudi nadeli vzdevek. Zaradi njegove nenehne sle in precejšnje mase ni neobičajno, da samice dobijo manjše bojne rane med srečanji z galapaškim nenasitnežem. Kljub svojim visokim letom naj bi bil še vedno v vrhunski fizični kondiciji in bi lahko živel še nekaj desetletij. Ker na videz ni opustil svojih poželjivih navad, še vedno obstaja upanje, da bo zaplodil še več želvjih mladičev. Samci Galapaške želve lahko ostanejo plodni vse življenje, kar pomeni, da bi Dirk morda lahko oplojeval še nadaljnjih 50 let.
Zuzu, tretja samica v Dirkovi ogradi, naj bi bila zadnja, ki je bila deležna Dirkove naklonjenosti, zato se oskrbniki nadejajo novih potomcev. Prihod osmih mladičev v Crocodiles Of The World je velika spodbuda za stanje ohranjenosti velikanske galapaške želve, ki je ogrožena vrsta, saj jih je še komaj 15.000 v primerjavi z več kot 200.000 v 19. stoletju. Vrsta je velika, počasna in se ne boji ljudi zaradi tisočletne izolacije stran od plenilcev na galapaškem arhipelagu ob obali Ekvadorja. Zaradi teh lastnosti so galapaške želve postale lahke tarče prvih človeških naseljencev na idiličnih otokih, ki so ta bitja lovili za hrano.
Uspešna plemenska samca
Zdi se, da Dirk ne potrebuje počitka, zato ostaja v »skupnem gospodinjstvu« z ostalimi samicami. Po besedah Shauna Foggetta, ustanovitelja in direktorja Crocodiles Of The World, vse mladiče držijo ločeno od odraslih, da jih lahko skrbno spremljajo. »Velika stvar je, da je desetletje ali več samo ena orjaška galapaška želva v Evropi lahko razmnoževala to vrsto,« je povedal in dodal, da je Dirk potencialno zelo pomembna želva v evropskih živalskih vrtovih. »Samec v Zoo Zurichu po imenu Jumbo je v zadnjih 20 letih zaplodil skoraj 100 želvjih mladičev. Za Jumbom je Dirk morda že drugi najuspešnejši plemenski samec v evropski rodovniški knjigi,« je povedal Jamie Gilks, vodja oddelka s plazilci v britanskem živalskem vrtu.
Ker je živali v ujetništvu težko pripraviti do parjenja in pravilne inkubacije jajc, je uspešna reprodukcija do zdaj uspela le dvema evropskima živalskima vrtovoma. »Trenutno je največja spodbuda dejstvo, da lahko pridobimo in delimo znanje od inkubacije jajc do vzgoje mladičev,« je dejal Foggett. Orjaške galapaške želve so največje vrste želv na svetu in lahko zrastejo do 1,8 metra v dolžino in tehtajo 400 kilogramov. Parijo se vse leto. Znano je, da samec pri tem glasno godrnja.