Posploševanje je logični postopek, ko na podlagi posameznega ali manjšinskega primera neko lastnost preprosto pripišemo večini ali celoti. Logika je po definiciji (nekoliko poenostavljeno) veda o pravilnem mišljenju, zato je od pišočih in nastopajočih izobražencev pričakovati vsaj minimum 'pravilnega mišljenja' in razumnega sporočanja. Ne samo v logiki, ampak tudi za splošno sporazumevanje velja lahkotno in neutemeljeno posploševanje za manjvreden umski proces. Znana je na primer izjava poslanca, da je ''narod glup'' (slov. neumen). Kdo je 'glup'? Narod! Slovenski narod, cela skupnost ljudi, ki živi na ozemlju republike Slovenije. Gre za šolski primer posploševanja, ki hkrati presega tudi mejo spodobnosti. Naj mi bo dovoljena logična izpeljava te znamenite posplošene poslančeve izjave. Poslanca je izvolil 'narod', a 'narod je glup'. Od 'glupega naroda' je težko pričakovati, da bo volil pametne poslance … Če je 'narod glup', pametnih politikov sploh nima, ker so tudi vsi politiki del tega naroda (ki pa je 'glup'). Še eden od politikov je izjavil: »Ljudstvo je preneumno …« Kdo je preneumen? Ljudstvo, vsi ljudje, cela skupnost pripadnikov slovenske države.
Celo ljubljanski nadškof metropolit v maši na Brezjah grdo posplošeno govori o svojem narodu. Z domnevno svetega govorniškega odra je bilo slišati naslednjo izjavo: »V tem času vsesplošne odpovedi razumu in zdravi pameti se obrnimo k božji besedi.«. Kaj pa je vsesplošna odpoved razumu drugega kot glup narod in preneumno ljudstvo? Žal tudi 'božja' (beri škofova) beseda ne ve, kaj je nedopustno posploševanje. Tega pa očitno tudi zgodovinar, doktor znanosti, ne ve, ker v intervjuju na TV pove, kar misli, namreč »ljudje imajo oprano glavo«. Kdo? Množina, vendar: vsi ljudje. In 'oprana glava' je samo lepši izraz za 'biti glup'. »Ne maramo parkirišča pod ljubljansko tržnico,«, občasno v medijih sporoča predstavnica meščanov, ki enako mislijo. Mojih znancev nihče ni vprašal za mnenje. Vem, da bi nekateri zelo radi pustili svoje vozilo pod tržnico in se po stopnicah ali z dvigalom povzpeli k svoji branjevki. Žal je manjšina svoje stališče posplošila na vse ljubljanske meščane.
Da mi ne bo kdo (spet) očital, naj pomedem tudi pred svojim pragom, zato še nekaj nedopustnih posplošitev med 'mojimi' magistri in doktorji znanosti. Magister je v svoji knjigi zapisal: »Šport je vojna, v kateri padajo žrtve.«. Laično posploševanje! Beseda šport je rodni pojem, ki ga delimo na več področij oziroma pojavnih oblik (športna vzgoja, športna rekreacija, selekcijski tekmovalni šport itn …). Magister je svojo oceno o vojni in padlih žrtvah posplošeno pripisal rodnemu pojmu šport, torej vsem njegovim izsekom. Če že 'padajo žrtve' pri selekcijskem vrhunskem šport, tega ni mogoče posplošeno pripisati tudi športni vzgoji in razvedrilnemu športu. V zapisu znanega športnega strokovnjaka beremo naslednjo 'ugotovitev': »Slovenci smo bolj zapečkarski narod.«. Ali res? Kar povprek, vsi Slovenci? Drugi 'strokovnjak' posplošeno ugotavlja, da se »naši moški (vsi?, op. S. K.) spreminjajo v zaležance«, a hkrati nas (predvsem novinarji) posplošeno zaradi nekaj kolajn razglašajo za 'športni narod'. Celo športna psihologinja z znanstveno izobrazbo je 'raziskovalno' ugotovila in zapisala, da »smo Slovenci narod, ki ljubi rizične (nevarne, tvegane, adrenalinske, op. S. K.) športe«. Nekaj primerov športnikov, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi 'rizičnimi' športi, je preprosto posplošila na ves narod. In še ena ne-logična cvetka. Doktor znanosti posplošeno zapiše: »Že lep čas vsi (!?, op. S. K.) zagrizeno hodimo v naše prelepe hribe in gore.«. Kdor razmere pozna, ve, da je ta posplošena trditev leporečna izmišljotina. Vsipa res ne hodijo v gore, Planinska zveza Slovenije pa ima okoli 60.000 članov …
Seveda se postavlja vprašanje, zakaj celo izobraženci in domnevni znanstveniki nedopustno posplošujejo delne ugotovitve. Širša razprava bi presegla dopusten prostor. Zapišimo le štiri verjetne domneve: pomanjkljiva filozofska/logiška izobrazba, primanjkljaj zdrave pameti, ubesedovalna površnost in nespretnost ali celo usmerjeni dogmatizem.
Silvo Kristan, Podkoren
