Evropski svet za varnost v prometu je v poročilu o prometni varnosti otrok med letoma 2011 in 2021 našo državo uvrstil med najvarnejše. Poleg Slovenije samo še na Norveškem, Švedskem, Slovaškem in v Estoniji število umrlih otrok v prometu v omenjenem obdobju ni nikdar preseglo deset. Povprečen upad števila mrtvih je krepko pod povprečjem EU, kar nas uvršča med najuspešnejše države, v družbo Avstrije, Belgije in Litve. Pri nas upad znaša dobrih 10 odstotkov, v povprečju EU pa je petodstoten. Še nekaj številk: leta 2011 je pri nas v prometu umrlo šest otrok, lani trije, leta 2018 nobeden. »Izguba otroka je tragedija, ki je ne bi smela doživeti nobena družina. Čeprav nič smrtnih žrtev otrok na cestah v večini let v nekaterih delih Evrope postaja resničnost, je pot do cilja še dolga,« pa pravi izvršni direktor evropskega sveta za varnost v prometu Antonio Avenoso.
Med letoma 2011 in 2020 je v prometnih nesrečah v EU umrlo več kot 6000 otrok do 14. leta starosti. Polovica je bila potnikov v vozilih, tretjina pešcev, enajst odstotkov kolesarjev. Evropski svet za varnost v prometu je zdaj ponovno pozval k ukrepanju za njihovo zaščito. Med okoli 40 priporočili posameznim vladam je tudi, da uredijo varne kolesarske in pešpoti do šol. Omejitev hitrosti na teh območjih bi morala biti 30 kilometrov na uro.
Nepravilna uporaba otroških varnostnih sedežev še vedno predstavlja veliko težavo. Od 1. septembra 2024 bodo sicer na trgu EU lahko prodajali le sedeže, ki ustrezajo novemu standardu UN R129. Po zasnovi so varnejši in jih je mogoče opremiti le s sistemom ISOFIX, torej je tveganje nepravilne namestitve manjše. Pritrdilne točke ISOFIX so od leta 2014 v vseh novih avtih v EU obvezne. Po oceni evropskega sveta bi morali zaradi večje varnosti avtosedeže, ki so obrnjeni nazaj, uporabljati, dokler je to izvedljivo, po možnosti dokler otrok ne dopolni štiri leta. Za sedeže bi morala veljati tudi nižja stopnja DDV, so zapisali v poročilu. Kar zadeva našo državo, agencija za varnost prometa dodaja, da se je zaradi projekta Pasavček pri nas izredno povečala pripetost otrok med vožnjo: s 54 odstotkov v letu 2005 na več kot 94 odstotkov pri zadnjem opazovanju. Še vedno pa je prenizka na kratkih razdaljah, znotraj naselij in pri nižjih hitrostih.
Velike razlike med državami
Evropski svet za varnost v prometu tudi opozarja, da 16 evropskih držav dovoljuje vožnjo z mopedom že pri 14 ali 15 letih (Slovenija pri petnajstih), čeprav EU priporoča 16 let. Najnižje priporočene starosti za samostojno vožnjo v EU ne bi smeli znižati za nobeno kategorijo vozil, še piše v poročilu.
Med evropskimi državami so velike razlike v varnosti otrok. Stopnja umrljivosti na cestah v Romuniji je desetkrat višja kot na Norveškem, Cipru in Švedskem. Kjer je umrljivost otrok na cestah razmeroma nizka, je tudi umrljivost na cestah preostale populacije razmeroma nizka. In obrnjeno. Če to ne velja, najverjetneje tudi zato, ker otroke tam v šolo in na druge dejavnosti običajno vozijo z avtom, torej ne gredo sami, denimo s kolesom ali peš. »Pri urejanju mest, ki bi bila varnejša za otroke, lahko začnemo s preprostimi ukrepi, na primer nižjimi hitrostmi in šolskimi ulicami,« pravi Antonio Avenoso. Prihodnost pa vidi v preoblikovanju urbanih prostorov, da bodo otroci ločeni od hitro premikajočih se vozil ter da bodo imeli prostor za igro in gibanje.