Samo dan po velikem slavju v Moskvi zaradi priključitve 80.000 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja je govornik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov sporočil, da se je morala njihova vojska zaradi nevarnosti obkolitve umakniti iz mesteca Liman. Gre za pomembno železniško križišče na severu regije Doneck, ki jo je poleg regij Lugansk, Herson in Zaporožje anektirala Rusija, čeprav nobene ni zasedla v celoti.
Sobotni umik več tisoč vojakov z območja Limana je še en udarec za rusko vojsko in njeno moralo, potem ko so v začetku septembra Ukrajinci nenadoma osvobodili več tisoč kvadratnih kilometrov severovzhodnega dela države, to je vzhodni del regije Harkiv severno od Limana.
Simbolični in strateški uspeh
Za ukrajinsko vojsko je osvojitev Limana pomembna najprej simbolično, ker je dan prej Putin razglasil tudi to ozemlje, ki mu pripada, za del Rusije in dejal, da ga nikoli ne bodo zapustili. Poleg tega gre za prvo pomembno ukrajinsko osvojitev v Donbasu, ki ga tvorita regiji Doneck in Lugansk, odkar je tam ruska vojska konec aprila začela ofenzivo in v počasnem napredovanju konec maja osvojila tudi Liman.
Ta zmaga je za Ukrajince strateško pomembna, ker se jim iz Limana v več smereh odpira možnost, da pred decembrom, ko ne bo več mogoče veliko doseči zaradi zime in krepitve ruske obrambe z napovedanimi 300.000 mobiliziranimi vojaki, osvobodijo ozemlja v bližnji regiji Lugansk, ki jo je ruska vojska julija v celoti zasedla. Pri tem bo zelo pomembna nadaljnja zahodna pomoč v modernem težkem orožju. Zlasti bi bil za Putina hud udarec ukrajinski prodor iz Limana proti Severodonecku in Lisičansku, mestoma v Lugansku, ki sta oddaljeni kakšnih 40 kilometrov zračne linije in proti katerima so Rusi usmerili glavni del svojih sil ves maj in ves junij, preden so ju z velikimi izgubami osvojili. Možen bi bil tudi prodor naprej proti polmilijonskemu mestu Lugansk, glavnemu mestu regije.
Kritike vojaškega vrha
Že zdaj pa ruski nacionalisti na internetu napadajo obrambnega ministra Sergeja Šojguna, načelnika generalštaba Valerija Gerasimova in generala Aleksandra Lapina. Ramzan Kadirov, ki je v Čečeniji Putinova marioneta, celo zahteva, naj Lapina pošljejo na fronto kot navadnega vojaka. Čečenski vladar, ki je tarča hudih kritik organizacij za človekove pravice, tudi meni, naj Rusija razmisliti o uporabi jedrskega orožja manjše moči v Ukrajini. A na Inštitutu za vojne študije v Washingtonu ocenjujejo, da do tega ne bo prišlo, ker na območju, kjer bi takšno orožje uporabili, ruska vojska ne bi mogla napredovati. Na tem inštitutu vidijo Putina tudi kot glavnega krivca za poraze na vzhodu Ukrajine, ker je tam oslabil obrambo, da bi jo okrepil na jugu v regijah Herson in Zaporožje, ko je Ukrajina tam napovedovala veliko ofenzivo.