Vse od konca druge svetovne vojne, vojna še nikoli ni bila tako blizu prestolnicama Švedske in Norveške, kjer se tradicionalno podeljujejo Nobelove nagrade.
Rok za nominacije za nagrado za mir se je sicer iztekel 31. januarja, torej še pred rusko invazijo na Ukrajino. Kljub temu pa je lahko svoje nominacije naknadno podal petčlanski norveški posebni odbor, ki je to možnost lahko izkoristil na prvem letošnjem srečanju, ki je potekalo v dneh po začetku konflikta.
Seznam kandidatov za vse nagrade je skrivnost, znano pa je, da je za nagrado za mir prispelo 343 nominacij.
Kot veleva tradicija, bodo nagrade razglasili v Stockholmu, z izjemo nagrade za mir, ki jo razglasijo in nato tudi podelijo v Oslu. V ponedeljek bodo razglasili nagrajence za medicino in fiziologijo, v torek za fiziko, v sredo za kemijo, za literaturo v četrtek in v petek še za mir.
Dobitnika nagrade za ekonomijo, ki je edina, ki je v svoji oporoki ni zapisal Alfred Nobel osebno, bodo razglasili v ponedeljek, 10. oktobra.
Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal profesor in strokovnjak za mednarodne odnose Peter Wallensteen, bo zelo verjetno nagrada za mir letos namenjena »eni od institucij, ki zbirajo podatke o vojnih zločinih«.
Ob tem je dodal, da so nekateri ljudje mnenja, da bi odbor najmočnejše sporočilo poslal tako, da nikomur ne bi podelil nagrade za mir, kar se je nazadnje zgodilo pred 50 leti.
Med posamezniki in institucijami, ki se v dneh pred začetkom razglasitev pojavljajo na seznamu favoritov za mirovniško nagrado, je najti Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, preiskovalni medij Bellingcat, kot tudi zaprtega ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega in voditeljico beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko.
Dobitnik lanske nagrade za mir je sicer že bil eden od kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, odgovorni urednik zdaj prepovedanega časnika Nova Gazeta Dmitrij Muratov, ki si je nagrado razdelil s filipinsko novinarsko kolegico Mario Resso.
Na širšem seznamu kandidatov se med drugim pojavljajo tudi imena okoljskih aktivistk in aktivistov: Greta Thunberg iz Švedske, Nisreen Elsaim iz Sudana, Chibeze Ezekiel iz Gane ter znameniti britanski voditelj dokumentarnih televizijskih programov in biolog David Attenborough.
Četudi nagrada iz literature praviloma ne nosi toliko politične teže, pa temu mogoče tokrat ne bo tako. Med možnimi zmagovalkami se v tej kategoriji namreč omenja rusko pisateljico in nasprotnico Putinove vladavine Ljudmilo Ulicko, so za AFP potrdili literarni kritiki.
V ožjem izboru naj bi bili še ameriška avtorica Joyce Carol Oates, Japonec Haruki Murakami, kot tudi Michel Houellebecq in Annie Ernaux iz Francije. Napovedati, kdo bo končni prejemnik te nagrade, je »težje kot kdajkoli prej«, poudarja švedski literarni kritik Jonas Thente, pri čemer je kot razlog za to izpostavil lanskoletni izbor tanzanijskega pisatelja Abdulrazaka Gurnaha, ki je bil pred tem širši javnosti neznan.
Švedska akademija, ki izbira dobitnike v tej kategoriji, je v preteklosti že večkrat nagrado podelila manj uveljavljenim pisateljem in pisateljicam.
V naravoslovnih znanostih bi nagrada za medicino lahko romala v roke raziskovalcev na področju raka na dojkah ali tistih, ki so sodelovali pri razvijanju cepiv mRNK.
Na področju fizike so med favoriti znanstveniki, ki preučujejo svetlobo, med kemiki pa letos izstopajo pionirji t. i. bioortogonalne kemije.
Vsaka nagrada dobitniku prinaša ček v višini 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov). Če je dobitnikov več, se ta znesek med njimi razdeli.
Nagrade tradicionalno podelijo 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela, v Stockholmu oziroma Oslu.