Jutri bodo v Bosni in Hercegovini potekale volitve na več ravneh. Na državni bodo volilci izbirali tri člane zveznega predsedstva in 42 poslancev predstavniškega doma parlamenta, ki potem odloča o svetu ministrov BiH, torej o vladi. V eni entiteti, bošnjaško-hrvaški Federaciji BiH, bodo volili dvodomni parlament, v drugi, Republiki Srbski, pa enodomnega in tudi predsednika te entitete. V desetih kantonih Federacije BiH bodo volili še skupščine, ki bodo zatem izvolile kantonalne vlade. Vse to pomeni, da bodo v BiH jutri volili 13 parlamentov, toliko pa je v državi tudi vlad.
Nezaželeni hrvaški član predsedstva
V ospredju je kot vedno tekma za tri mesta v predsedstvu, ki pripadajo konstitutivnim narodom. Srbskega člana volijo v Republiki Srbski, hrvaškega in bošnjaškega v Federaciji BiH. Za Hrvate je pri tem nesprejemljivo, da se vsak volilec v federaciji ne glede na narodnost lahko sam odloči, ali bo glasoval za hrvaškega ali za bošnjaškega člana predsedstva. Tako so leta 2018 mnogi Bošnjaki, ki jih je vsaj dvakrat več kot Hrvatov, glasovali za hrvaškega člana predsedstva in predvsem z njihovimi glasovi je bil izvoljen levosredinski Željko Komšić, čeprav ni imel tako velike podpore med Hrvati kot voditelj nacionalistične HDZ BiH Dragan Čović. Ker se je Komšić, čigar oče je Hrvat, mama pa Srbkinja, ki jo je pred 30 leti v Sarajevu ubil srbski ostrostrelec, zavzemal za manj nacionalistično držo in imel poglede pogosto podobne bošnjaškim, so ga v številnih hrvaških mestih v BiH razglasili za nezaželeno osebo.
Hrvati v BiH in na Hrvaškem že dolgo, tudi ob podpori bosanskih Srbov, zahtevajo ustavne spremembe, ki bi popravile to krivico v volilnem sistemu. Zdi se, da jim bo morda le uspelo, saj visoki predstavnik za BiH Christian Schmidt zdaj napoveduje spremembo volilne zakonodaje, kar lahko stori tudi ob nasprotovanju Bošnjakov. Izjavil je, da letos tega ni hotel storiti, ker so bile volitve preblizu, je pa za tako potezo zelo pritiskal Zagreb.
HDZ BiH je v boj proti 58-letnemu Komšiću, ki se zavzema za Bosno državljanov, ne Bosno narodov, poslal prekaljeno političarko, 60-letno Borjano Krišto, ki si namerava prizadevati za ustavno enakopravnost Hrvatov.
Izziv za Izetbegovića
Pri Bošnjakih bi se na teh volitvah lahko končala prevlada konservativne SDA, katere kandidat je bivši član predsedstva Bakir Izetbegović. Vse močnejša je namreč desnosredinska stranka Ljudstvo in pravičnost, ki v kantonu Sarajevo vlada v koaliciji z levosredinskima strankama, socialdemokrati in Našo stranko. Proti Izetbegoviću, ki je predstavnik dolgoletne politične elite, ki ni prinesla nobenih sprememb in napredka, bo jutri v imenu desetih strank nastopil 47-letni univerzitetni profesor zgodovine iz Tuzle Denis Bečirović, član Socialdemokratske stranke. Tretji bošnjaški kandidat je univerzitetni profesor računalništva iz ZDA Mirsad Hadžikadić.
Sedanji srbski član predsedstva, Milorad Dodik, ki ga je nedavno po videopovezavi podprl tudi madžarski premier Viktor Orban, bo tokrat kandidiral za predsednika Republike Srbske, kar je že bil, pa ni smel več kandidirati zaradi omejitve števila zaporednih mandatov. Tako si bo morda izmenjal položaj s sedanjo predsednico Republike Srbske iz njegove stranke Neodvisnih socialdemokratov, 55-letno Željko Cvijanović, sicer profesorico angleščine in književnosti. Ta bo imela v tekmi za članico predsedstva proti sebi štiri kandidate, tudi 42-letnega socialdemokrata Vojimirja Mijatovića, ki v Republiki Srbski edini daje prednost državi BiH pred entiteto Srbov. »Ne bomo kupovali lažnega socialnega miru, lažnega nacionalnega miru, ampak bomo iz BiH naredili normalno državo, kot je vsaka članica EU,« je dejal Mijatović na enem od zborovanj.
Na izjemno velike težave države kažejo številne raziskave, ki izpostavljajo, da želi BiH, tudi zaradi slabega zdravstva in šolstva, zapustiti 60 odstotkov mladih. Od leta 2013 jo je zapustilo pol milijona ljudi, samo lani po neki raziskavi EU 170.000. Danes ima le še okoli 3,5 milijona prebivalcev. Po nedavnem poročilu Združenih narodov je na prvem mestu na svetu po zmanjševanju števila prebivalcev, po nataliteti med zadnjimi. Če bi se tak trend nadaljeval, bi imela leta 2050 BiH samo še dva milijona prebivalcev, veliko večino starejših od 60 let.
