Katalonska vlada, ki jo sestavljajo sami zagovorniki odcepitve, bi lahko te dni, ko mineva pet let od referenduma o neodvisnosti, razpadla. Njen predsednik Pere Aragonès, sicer vodilni politik stranke Republikanska levica Katalonije, je odstavil svojega namestnika Jordija Puignerója, člana populistične stranke Skupaj za Katalonijo (katere vodilni politik je Carles Puigdemont, ki je bil v času referenduma leta 2017 predsednik katalonske vlade, zdaj pa je že več let politični emigrant). Obe stranki sta se namreč sprli glede vprašanja, kako nadaljevati boj za neodvisnost. Puigneró tako Aragonèsu očita, da ne naredi dovolj za odcepitev Katalonije in da popušča španski vladi. Sicer se oba zavzemata za neodvisnost, a Aragonès je zmernejši in se zavzema za pogajanja s špansko socialistično vlado o novem referendumu, poleg tega meni, da je boj proti gospodarskim posledicam pandemije, vse višjih cenah energije in inflaciji, pomembnejši kot boj za neodvisnost Katalonije. Puignerójeva stranka Skupaj za Katalonijo pa meni, da je najpomembnejša stvar odcepitev, in hoče referendum organizirati, tudi če je Madrid proti, torej podobno kot leta 2017.
V stranki Skupaj za Katalonijo so Aragonèsovo odstavitev Puignerója označili za »zgodovinsko napako«, ki bo škodila katalonskemu boju za neodvisnost. Sicer v četrtek še ni bilo jasno, ali se bo stranka Skupaj za Katalonijo umaknila iz vlade. Aragonès bi brez njene podpore ostal brez večine v katalonskem parlamentu. Menda pa v tem primeru zdaj, v času inflacije, ki je v Španiji še posebno visoka, in energetske krize, ne bi šel na vrat na nos na volitve, ampak bi raje vladal z manjšinsko vlado. Sicer so separatisti na volitvah februarja 2021 dobili absolutno večino v katalonskem parlamentu, kar pa jim na naslednjih volitvah ni zagotovljeno.
Madrid za več avtonomije, ne pa referendum
Katalonski separatizem ni v krizi le zaradi spora med največjima strankama, ki sta zagovornici odcepitve, ampak tudi zato, ker neodvisnost podpira vse manj prebivalcev Katalonije: po junijski anketi katalonske agencije Centre d'Estudis d'Opinió le še 41 odstotkov, še jeseni 2017 jih je bilo 49 odstotkov. Proti odcepitvi je zdaj že 52 odstotkov prebivalcev Katalonije.
Sedanji predsednik katalonske vlade Aragonès pa je španski vladi pred nekaj dnevi predlagal sporazum o zavezujočem referendumu glede neodvisnosti. »Nedvomno je to najučinkovitejši način še enega glasovanja, pri čemer moramo upoštevati težave iz leta 2017, ko nismo mogli uveljaviti rezultata referenduma,« je dejal Aragonès.
Španska vlada je takoj zavrnila, da bi se pogajala o takšnem referendumu. Še vedno se je pripravljena pogovarjati o normalizaciji odnosov in morda tudi o povečanju katalonske avtonomije. Španski socialistični premier Pedro Sánchez je zagovornik dialoga s Katalonijo, da bi končal obdobje slabih odnosov, ki so se skrajno zaostrili ob nezakonitem referendumu 1. oktobra 2017 in po njem. Sicer pa Aragonèsova stranka Republikanska levica Katalonije pogosto v španskem parlamentu podpira Sánchezovo manjšinsko vlado.