Pretoki ostalih rek so povečini srednji, velike pretoke ohranjajo posamezne reke v zahodni in osrednji Sloveniji reke v Prekmurju imajo male pretoke. Zaradi že precej polnih rečnih strug bodo reke hitro dosegle velike pretoke, nekatere med njimi se lahko tudi razlijejo, so zapisali na Agenciji RS za okolje (Arso).

Najbolj bodo narasle reke na Gorenjskem, v osrednji Sloveniji, v porečju Savinje, reke v Podravju in v Slovenskih goricah. Zlasti na teh območjih bodo možna razlivanja rek, ob dolgotrajnih nalivih pa tudi poplavljanja meteornih in zalednih voda. V petek bo večina rek še naraščala, vodnatost rek bo velika. Najbolj bodo narasle reke v južni in jugovzhodni Sloveniji, tudi tam bodo možna razlivanja. Postopno upadanje rek na Arsu pričakujejo šele ob koncu tedna.

Arso je na Twitterju objavil tri videoposnetke, ki prikazujejo, kako so porast vodostajev rek zaznale hidrološke kamere:

Po podatkih Arsa so danes in petek v večjem delu Slovenije možni dolgotrajni krajevni nalivi. Od srede zvečer do danes do 13 ure je v večjem delu države že padlo od 30 do 50 milimetrov, krajevno do okoli 100 milimetrov dežja.

V naslednjih 24 urah bo predvsem na severozahodu ter v večjem delu osrednje Slovenije še lahko padlo od 50 do 100 milimetrov, krajevno lahko tudi okoli 200 milimetrov dežja. Med 50 in 100 milimetrov dežja lahko krajevno pade tudi v porečju Kolpe.

Zaradi poplav je popolna zapora cest na relacijah Petrina-Osilnica, Grgelj-Fara, Vinica-Učakovci, Kot-Sodevci in Kot-Grgelj. Zaprt je tudi mejni prehod Sodevci, poroča prometnoinformacijski center.

Nevarnost proženja zameljskih plazov

Geološki zavod Slovenije obvešča, da bo danes in v petek zaradi napovedanih obilnejših padavin povečana verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov v večjem delu Slovenije, predvsem na območju celotne zahodne, osrednje in južne Slovenije.

Do pojavljanja zemeljskih plazov lahko pride tudi v ostalih predelih Slovenije. Verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov se bo povečevala sorazmerno s količino padavin. Prebivalci naj bodo pozorni na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih. Še posebej naj bodo pozorni na pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemljine ter na površinsko zastajanje vode. V primeru pojava sprememb na tleh ali objektih ter v primeru sprožitve plazu pokličite na številko 112.

Povprečna mesečna količina dežja že zdavnaj presežena

Kot je v izjavi za medije pojasnila Veronika Hladnik Zakotnik z Arsa je bilo padavin ponoči največ na skrajnem jugu oz. jugovzhodu države, kjer je padlo okrog 80 litrov dežja na kvadratni meter. Nato so zajele osrednji del države, zdaj pa so se preselile v severni del. V prihodnjih urah največ padavin pričakujejo na severozahodu, deloma pa tudi na Goriškem. Ker nastajajo nevihte, ki jih jugozahodni veter nosi proti osrednjemu in vzhodnemu delu Slovenije, več padavin pričakujejo tudi tam.

Po besedah Janeza Polajnarja so obilne padavine padle na že namočena tla in polne rečne struge. Zato so reke po njegovih besedah bliskovito narasle, zlasti reka Kolpa, ki je dosegla enega največjih pretokov v zadnjih 70 letih. V teh urah je Kolpa v srednjem toku dosegla svoj vrh, narašča pa še v spodnjem toku.

Tam bo Kolpa naraščala še vso noč, prav tako pa bodo naraščale tudi reke drugod po državi, zlasti na območju osrednje Slovenije. Po Polajnarjevih besedah so se začele razlivati tudi Poljanska Sora, Gradaščica, Ljubljanica in Logaščica. Vse te reke bodo ponoči in v petek dopoldne še naraščale, je še napovedal.

Reke lahko poplavljajo še drugod po državi, zlasti na območjih škofjeloškega in cerkljanskega hribovja, ponekod v okolici ljubljanske kotline, v Zasavju, v porečju Savinje in Dravinje. Zato na območjih širše osrednje, zahodne in deloma jugovzhodne Slovenije na Arsu pričakujejo težave z odvajanjem meteorne vode, ki lahko poplavljajo.

Kot kaže, se bodo reke vrnile v svoje struge v petek in v noči na soboto, do konca tedna pa pričakujejo še poplavljanje Krke in Ljubljanice na območju vsakoletnih poplav, je še dejal Polajnar.

Letošnji september je sicer zelo namočen. Na skrajnem severovzhodu države je tako že zapadla povprečna mesečna količina dežja, drugod pa še precej več. Na zahodu in jugu je zapadlo več kot 300 litrov dežja na kvadratni meter, kar je približno dvakratna mesečna količina. Krajevno pa je ponekod zapadlo celo okrog 800 litrov dežja na kvadratni meter, kar so po besedah Hladnik Zakotnike res obilne količine.

reke neurje kronika polplave