Vse se zgodi enkrat prvič. Potem ko je mini proračun nove britanske konservativne vlade že doma sprožil kritike, celo med poslanci vladajoče stranke, so ga zdaj javno, sicer med vrsticami, kot bogatašem naklonjeno davčno politiko obsodili tudi Mednarodni denarni sklad (MDS) ter ameriška in nemška vlada. Za največje znižanje davkov v zadnjih petdesetih letih naj bi se nova premierka Liz Truss in njen novi finančni minister Kwasi Kwarteng, ki sta že dolgo politična in ekonomska somišljenika, domnevno odločila zato, da bi spodbudila gospodarsko rast. Kritiki pa jima očitajo desničarstvo in nepremišljeno hazarderstvo, katerega cilj je krčenje države. Zaradi bojazni vlagateljev, da bo ta ekonomski načrt škodoval državnim financam, so funt in državne obveznice padli rekordno nizko. Funt je dobesedno strmoglavil in v primerjavi z dolarjem dosegel najnižjo vrednost v zgodovini: 1,0657. Rekordno vrednost je imel leta 1972, ko je bil vreden 2,649 dolarja.
Enim 167, drugim 50.000 funtov
Kwarteng je napovedal, da bo znižanje davkov začelo veljati s 1. aprilom prihodnje leto. Najvišjo davčno stopnjo, za tiste, ki zaslužijo 150.000 funtov in več na leto, je znižal s 45 na 40 odstotkov in jih tako izenačil s tistimi, ki zaslužijo od 50.271 do 150.000 funtov. Za en odstotek, z 20 na 19 odstotkov, je znižal osnovno davčno stopnjo za tiste, ki zaslužijo od 12.571 do 50.270 funtov na leto. Tisti, ki zaslužijo do 12.570 funtov na leto, so plačevanja davkov že zdaj oproščeni.
Minister se je tudi odločil za ohranitev 19-odstotnega korporacijskega davka, ki ga je nameravala prejšnja vlada Borisa Johnsona dvigniti na 25 odstotkov. Obenem je odpravil nedavno zvišanje obveznega prispevka za socialno in zdravstveno varstvo.
Zaradi vseh teh ukrepov se bo država zadolžila za dodatnih 50 milijard funtov. Ni treba biti ekonomist za ugotovitev, koga je vlada premierke Liz Truss najbolj razveselila. Milijonom Britancem bo znižanje davkov prineslo samo 167 funtov na leto. Nekdo, ki zasluži 100.000 funtov na leto, bo na boljšem za 10.000 funtov. Nekdo, ki zasluži milijon na leto, pa bo imel v žepu 55.000 funtov več.
Obenem se je vlada odločila za delno deregulacijo, saj je odpravila vse omejitve na plače in bonuse bančnikov ter njim sorodnim prejemnikom milijonskih dohodkov in nagrad. Vodilna opozicijska laburistična stranka je na pravkar minulem letnem kongresu konservativno vlado obtožila, da bogati bankirje in druge bogate, medtem ko milijoni stradajo.
Spodkopavanje boja z inflacijo
Celo Mednarodni denarni sklad je v zanj skoraj neprimerljivi ostri kritiki britanske vlade oziroma države z eno od največjih ekonomij na svetu ostro predlagal, naj si premisli in za cilj ukrepov izbere gospodinjstva, ki sta jih najbolj prizadeli energetska kriza in inflacija. Ta je v Britaniji trenutno skoraj desetodstotna, v zadnjem četrtletju naj bi se zvišala na 14 odstotkov. Premierko Trussovo poziva, naj si premisli, da ne bi spodbujala neenakosti.
Finančni minister naj bi največje znižanje davkov po letu 1972 potrdil 23. novembra. MDS zato pravi, da ima še priložnost, da pretehta davčne spremembe, zlasti za Otočane z visokimi zaslužki. Zelo jasno tudi ocenjuje, da ukrepi ogrožajo prizadevanja angleške centralne banke, da bi obrzdala podivjano inflacijo sredi draginjske krize.
Nekdanji britanski finančni minister Denis Healey je pred veliko leti ocenil, da je »prvo, kar moraš narediti, ko si v luknji, to, da nehaš kopati«. Zdi se, da je MDS Kwartengu svetoval nekaj zelo podobnega.