Sonda naj bi v nič hudega sluteči asteroid Dimorfos trčila v torek ob 1.14 po srednjeevropskem času 11 milijonov kilometrov stran od Zemlje. Dimorfos, luna večje vesoljske skale Didimos, sicer ne predstavlja neposredne grožnje našemu domu, a bi se v prihodnosti na njegovem mestu lahko znašla gmota, ki bi predstavljala grožnjo Zemljinemu obstoju.

S poskusom Nasa želi preveriti, če bi bilo z načrtovanim trčenjem velikega vesoljskega plovila mogoče preusmeriti pot asteroidov, ki bi Zemlji lahko bili nevarni. Zato je lani lansirala Dart, da bi preizkusila tehniko, s katero bi lahko nekega dne uporabili za obrambo planeta. Kljub temu popolno uničenje vesoljskega telesa ni cilj. Namesto tega bi misija lahko dokazala, da je udarec prihajajočega asteroida z izstrelkom mogoče potisniti v drugo orbito in s tem rešiti Zemljo pred obujanjem spominov na kredno-paleogensko izumrtje. 

Misija ni novost, z odkrivanjem in odzivom na potencialno vesoljno grožnjo se Nasa ukvarja od leta 2005. Takrat so na pobudo ameriškega kongresa začeli z načrtnim odkrivanjem nebesnih teles, ki so dovolj velika, da ob trku lahko uničijo mesto. V zadnjih nekaj letih je tehnologija, s katero znanstveniki ustvarjajo zemljevid vesolja, zelo napredovala. Instrument Desi iz Laboratorija za energetiko na kalifornijski univerzi v Berkleyju deluje tako, da z meritvami sevanja in zbiranjem svetlobe iz posameznih galaksij, ki ga oddajajo oddaljeni predmeti, določi njihovo lokacijo. Z merjenjem tega pojava lahko znanstveniki vidijo, kako daleč so galaksije, ustvarjajo 3D zemljevid vesolja in ugotavljajo, kje se pojavljajo jate galaksij in kje jih ni, posledično pa odkrivajo zgodovino širjenja vesolja. 

Kljub velikemu napredku znanosti in raziskovalnemu trudu večina nebesnih teles ostaja neodkritih, Dimorfos pa bo služil kot poskusni zajček, ki ga bo samovozeče vesoljsko plovilo Dart poskušalo spraviti s tira. Vozilo bodo do njegovega uničenja ob stiku z asteroidom upravljali v operativnem centru misije v Laboratoriju za uporabno fiziko Johns Hopkins v Marylandu. Dartova kamera bo asteroid opazila šele uro pred trčenjem. Nato bo sonda prilagodila pot svojega leta in življenjsko pot zaključila z veličastnim trčenjem. 

V primeru, da bo misija načrtovanega trka uspela, bo sonda uspešno preusmerila pot manjšega asteroida bližje k Didimosu. Magnituda spremembe orbite manjšega vesoljnega telesa je povsem odvisna od njegove strukture in kompozicije. Če je Dimorfos trden in sonda ob trku v njegovo površino izkleše le manjši krater, se bosta objekta ob stiku zlepila skupaj, kot narekuje osnovna fizika. 

Toda če je Dimorphos bolj podoben kupu ruševin, ki jih skupaj drži gravitacija, potem bo trk ustvaril globok krater in poslal ploho odpadkov, ki bodo leteli v vesolje. Ta slap kamnin bo kot sunek raketnega motorja, ki bo pritiskal na asteroid. V tem primeru se bo orbita Dimorfosa spustila še bližje Didimosu. Končne ugotovitve bodo na voljo šele po nekem določenem obdobju, vsi vesoljni navdušenci pa bodo trk lahko spremljali v spletnem prenosu v živo. 

Nasa asteroid Vesolje