Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1993. Sprva je imelo od Mizarstva Grosuplje v najemu žagarski obrat, kjer so žagali hlodovino. Želja ustanovitelja in direktorja Franca Lušina, ki je pred tem delal in si nabiral izkušnje v Slovenijalesu, pa je bila, da se začnejo ukvarjati s proizvodnjo. Ker so pri odkupu lesa dobili določen odstotek zelo kakovostnih hlodov, so začeli poslovno sodelovati z Javorjem Pivka. V kratkem času so postali njegov vodilni dobavitelj hlodovine. Ker pa je bilo pivško podjetje velik porabnik furnirja, je Sodimexu predlagalo, naj začne del hlodovine predelovati v furnir. V obratu v Dolenjih Otavah nad Cerknico, kjer je sedež podjetja, so postavili luščilko za proizvodnjo luščenega furnirja. Direktor ne skriva, da jim je Javor Pivka pri tem zelo pomagal tako s tehnologijo kot z znanjem, kar je bilo za razvoj podjetja zelo pomembno.
Izvoz v petnajst držav
»Sčasoma smo si želeli v predelavi iti še naprej, tako da smo postavili stiskalnice in del furnirja spremenili v polproizvode za Javor Pivka, ki je bil takrat velik proizvajalec stolov iz vezanega lesa,« razloži Franc Lušin, ki mu je pri vseh projektih stal ob strani brat Tomaž. Istočasno so v podjetju začeli delati polproizvode oziroma sestavne dele za otroške stolčke trip trap kot podizvajalec podjetja Nolik, nekdanjega Lika Kočevje, ki je te zelo znane stolčke začel izdelovati že leta 1972. Zaradi velike ponudbe z Vzhoda, predvsem iz Rusije, Sodimex s svojimi polproizvodi ni bil več konkurenčen, zato so morali poiskati drugačno rešitev. Povezali so se s partnerjem v Makedoniji, tja preselili vso tehnologijo in na novo postavili proizvodnjo sestavnih delov za trip trap stolčke, ki jih sestavljajo v Romuniji in Bolgariji. V petih letih so naredili eno najboljših proizvodenj v Evropi.
Razmere so se naposled le spremenile, cene so se umirile in podjetje je znova postalo konkurenčno, zato so proizvodnjo sestavnih delov za stolčke trip trap preselili v Slovenijo. Leta 1989 je stolčke začel izdelovati Sodimexov strateški partner Profagus iz Celja, iz katerega pride kar 250 tisoč stolčkov na leto. Lesno podjetje Profagus se bo predvidoma do konca leta združil s Sodimexom, tako da bo nastalo enovito podjetje, ki bo lahko še uspešneje nastopalo na trgu. V podjetju ves čas iščejo nove kupce in s ponosom povedo, da jih imajo več kot petdeset v petnajstih državah, med katerimi so prvenstveno evropske pa tudi ZDA, kamor prodajajo sestavne dele za stole za verigo restavracij z mehiško hrano Chipotle, Kitajska, Japonska in Južna Koreja. Delež izvoza je 75-odstoten, med domačimi kupci pa izpostavljajo Adrio Mobil oziroma njeno hčerinsko podjetje Podgorje, za katerega izdelujejo ličnice za pohištvo v avtodomih, izdelujejo pa tudi sestavne dele za slovite stole rex slovenskega industrijskega oblikovalca Nika Kralja, ki se danes prodajajo pod blagovno znamko Rex Kralj.
Nenehni razvoj izdelkov
»Ves čas razvijamo nove izdelke, in to ne samo sestavne dele ampak tudi končne izdelke, ki jih v celoti naredimo v Profagusu Celje,« pravi direktor in izpostavi stol kajak, ki so ga razvili s španskim partnerjem ter ga prodajajo tako v Evropi kot v ZDA. Eden od izdelkov, na katerega so najbolj ponosni, je otroški stolček nomi, ki so ga z danskim partnerjem Evomove razvijali sedem let in je danes eden najbolj znanih kosov pohištva za otroke, ki raste z njimi od najmlajših let do najstniškega obdobja. Iz celjskega obrata pride 10 tisoč teh stolčkov na mesec. Podjetje Evomove je letos kupila norveška blagovna znamka Stokke, ki ima več kot štiridesetletno tradicijo na trgu otroškega pohištva in opreme in je priznana kot najboljša v panogi, poslovno sodelovanje s Sodimexom pa se nadaljuje. »To je šolski primer naše filozofije, da v podjetje pripeljemo zahtevne ideje, izdelke tehnološko razvijemo in jih potem masovno proizvajamo,« pristavi Franc Lušin in doda, da jim serijska proizvodnja omogoča konstantno delo, novi produkti pa so pika na i.
Proizvodnja trenutno poteka v Dolenjih Otavah, kjer deluje manjši Sodimexov obrat na okoli 1200 kvadratnih metrih površine, v Celju pa je v okviru podjetja Profagus 3500 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov in še 8000 kvadratnih metrov zemljišča, tako da se bo proizvodnja glede na potrebe lahko širila. Proizvodnja je avtomatizirana in sodobna opremljena, v njej trenutno delujeta dva robota, tretji je v fazi montaže, do konca leta pa bo robotska linija štela že šest robotov. Sodobno opremo dopolnjujejo CNC-stroji, v okviru podjetja pa deluje v Celju ena največjih lakirnic v Evropi. V strojno opremo v Sodimexu veliko vlagajo in inovirajo skupaj s kooperanti. Inovativnost se usmerja v podrobno izboljševanje notranjih procesov in postopkov v proizvodnji, pri čemer se osredotočajo na stalne majhne izboljšave. Predvsem pri proizvodnji stolčka trip trap so naredili veliko izboljšav, poudari direktor in nadaljuje, da proizvodnja v lesni industriji ni več prašna in umazana, ker veliko delajo na tem, da bi delavci lažje delali.
Rast skupaj s partnerji
»Drugače kot rasti ne moremo,« odgovarja direktor na vprašanje, kje vidi podjetje čet pet ali deset let. V podjetju se želijo tudi v prihodnje povezovati s partnerji, ki so opazili njihovo odličnost in so jim na tej osnovi ponudili novo sodelovanje, ter izdelovati izdelke iz slovenskega lesa v Sloveniji. Partnerji jih pravzaprav spodbujajo, da postajajo še boljši. Na konkurenco se ne ozirajo, je pa konkurenca merilo, da jo z rezultati presežejo. Sodimex je družinsko podjetje, v katerem poleg ustanovitelja delata tudi njegova soproga in oba otroka. Franc Lušin pravi, da je njegov cilj podjetje, s katerim ne bi upravljali lastniki, zato v Celju postavljajo čisto svežo vodstveno ekipo. Meni namreč, da so zaposleni z drugačno širino in razmišljanjem morda sposobni vodenja še bolj kot družinski člani, zato se kot lastnik bolj vidi v vlogi nadzornika.
V obratu v Dolenjih Otavah je zaposlenih petnajst sodelavcev, v Profagusu v Celju pa šestdeset. Kadri, ki jih zaposlujejo, so lesarji, strojniki, električarji, kemiki in tehnologi različnih profilov. Pomemben del podjetja predstavljajo ženske, ki jih je več kot polovica in zasedajo v delovnih procesih pomembna mesta. Zaposleni se nenehno izobražujejo, za nove usposobljene kadre pa v podjetju skrbijo s štipendijami. V okolju, v katerem delujejo, zasebno in poslovno pomagajo posameznikom, med inštitucijami pa predvsem gasilcem.
