Razstava Češke sledi, ki jo je ob češkem predsedovanju Svetu EU na Krakovskem nasipu pripravilo veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani, prikazuje tesne vezi med narodoma in češke osebnosti z različnih področij, kot so arhitektura, glasba, gledališče, film, fotografija, znanost in medicina, ki so vplivale na slovensko družbeno življenje. Na ozemlje današnje Slovenije so namreč prišli številni češki strokovnjaki, ki so zaznamovali vsakdanje življenje in se zapisali v slovensko zgodovino.
Na 22 panojih predstavlja osebnosti, ki so prispevale k izgradnji slovenske narodne identitete, kulture, izobraževanja, infrastrukture in športnega gibanja. Večina jih je tu našla nov dom in pognala korenine, so sporočili z veleposlaništva.
Čehi in Slovenci so večino svoje preteklosti, zabeležene v pisnih virih, živeli v skupni državni tvorbi. Njihova zgodovina in kultura sta se zato formirali na podlagi skupne usode in medsebojnega navdihovanja. Zgodovinske raziskave kažejo, da so bile češke in slovenske dežele že od 7. stoletja povezane v okviru Samove države, v 9. in 10. stoletju pa so se zopet srečale v Velikomoravskem kraljestvu.
Sledi Plečnika in Hribarja
V srednjem veku jih je združil češki kralj Otokar II. Premysl, ki je svojim posestim pripojil Kranjsko. V času vladavine rimskega cesarja in češkega kralja Sigismunda so se povezali češka vladarska rodbina Luksemburžanov in celjski grofje – Sigismund Luksemburški se je namreč poročil z Barbaro Celjsko, ki je nato živela v Melniku na Češkem in je pokopana v katedrali sv. Vida v Pragi.
V 16. stoletju sta se češko in slovensko ozemlje znova znašli v skupni državi pod habsburško krono, kjer sta ostali skoraj 400 let. V tem času so Čehi in Slovenci gojili obojestranske stike. Utemeljitelji slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar, Adam Bohorič in Jurij Dalmatin so se pri svojem ustvarjanju navdihovali pri čeških knjigah, France Prešeren je gojil prijateljstvo z romantičnim pesnikom Karlom Hynkom Macho.
Kulturne in literarne stike čeških in slovenskih elit 19. stoletja dopolnjuje tudi njihovo politično sodelovanje v okviru Cislajtanije. František Palacky in Janez Bleiweiss sta družno previharila revolucionarno leto 1848 in položila temelje samostojne slovenske in češke narodne politike. Stiki so se nadaljevali tudi po koncu avstro-ogrske monarhije in skozi 20. stoletje.
Slovensko sled sta v mislih Čehov pustila zlasti Ivan Hribar, dolgoletni župan Ljubljane in prvi veleposlanik Kraljevine SHS na Češkoslovaškem, ki je na Slovensko pripeljal vrsto čeških arhitektov, ter arhitekt Jože Plečnik, ki je s svojim delom zaznamoval Prago in njeno okolico.
Razvijali so se tudi gospodarski stiki. V lasti Čehov so bili premogovniki v južnem delu habsburške monarhije, z delnicami trboveljskega premogovnika so poslovali na praški borzi. Češki investitorji so v Kranju imeli tovarno tekstila Jugočeška, v Ljubljani pa je bila Kolinska podružnica češke tovarne iz mesta Kolin, so ob razstavi zapisali na veleposlaništvu.