Raisi je proteste označil za nemire in pozval k »odločnemu ukrepanju proti nasprotnikom varnosti in miru v državi in med ljudmi«. To je sporočil po tem, ko se je v soboto po telefonu pogovarjal s svojci enega od policistov, ki je umrl med zatiranjem protestov v mestu Mašhad. Po zadnjih uradnih podatkih je v protestnih umrlo najmanj 41 ljudi, večinoma protestnikov, nekaj pa tudi pripadnikov varnostnih sil. Skupine za človekove pravice sicer trdijo, da je dejanska številka veliko višja.
Nekaj aretiranih je spregovorilo za BBC in povedalo, kako so jih policisti v pridržanju močno pretepli, nato pa jih vrgli v majhno celice s celim kupom ostalih protestnikov. Niso jim dali ne hrane ne vode, pa tudi na stranišče jih naj ne bi pustili.
Policija zavrača krivdo za smrt 22-letnice
Iran pretresa ulično nasilje, odkar je 13. septembra v policijskem pridržanju umrla Mahsa Amini, ki jo je pred tem aretirala moralna policija zaradi domnevno neprimernega nošenja islamske naglavne rute hidžab. Aktivisti trdijo, da je umrla zaradi udarca v glavo, medtem ko policija zavrača krivdo za njeno smrt in zanika, da bi jo pretepali ali z njo slabo ravnali. Po navedbah iranskih oblasti preiskava smrti 22-letnice sicer še poteka.
V več kot tednu dni protestov v podporo ubiti in proti strogim islamskim pravilom oblačenja je iranska policija samo v provinci Guilan aretirala 739 protestnikov, med njimi 60 žensk. V petek se je medtem na tisoče ljudi zbralo tudi na vladno podprtih shodih za hidžab oziroma proti »neprimernemu nošenju islamske naglavne rute«. Shodi so potekali v prestolnici Teheran in več drugih mestih, med drugim v Isfahanu, Tabrizu, Qomu in Ahvazu.
Protesti so največja varnostna grožnja preizkušnja za režim v zadnjih trinajstih letih, torej od zadnjih največjih protivladnih protestov leta 2009. »Glavna razlika med protesti danes in takrat je, da se ljudje zdaj upirajo. Ne bojijo se brutalnega režima,« pravi iranska novinarka Sima Sabet. Dodaja, da protestniki na ulicah zažigajo reševalna vozila, saj da jih oblasti uporabljajo za premike varnostnih sil, ne pa za reševanje ljudi. Da se to dogaja, kažejo tudi posnetki.
Že včeraj pa smo poročali, kako naj bi varnostne sile na protestnike streljale s pravimi naboji, na kar je opozorila tudi organizacija Amnesty International.
An ambulance that was transporting repressive agents under the guise of Emergency Medical services is set on fire by protesters in #Rasht on 20 September 2022.#IranProtests#MahsaAminipic.twitter.com/iUWIQNH5AA
— IranProtests.com (@IranProtestsCom) September 21, 2022