Jutri bodo v Italiji predčasne parlamentarne volitve, potem ko je julija zaradi omahovanja dela vladnih strank pri podpori odstopil premier Mario Draghi, ki se je 18 mesecev opiral na vse parlamentarne stranke razen na Brate Italije. Redne volitve bi bile spomladi 2023.
Očitno čaka Italijo zgodovinski zasuk v desno. Kot kažejo zadnje ankete, bo s 24,6 odstotka zmagala skrajno desna stranka Bratje Italije. Njena 45-letna voditeljica Giorgia Meloni, ki je politično kariero začela kot privrženka Benita Mussolinija, bo verjetno prva premierka v zgodovini Italije. Med drugim nasprotuje legalizaciji splava in gibanju LGBT, hoče zmanjšati davke in odpraviti državljanski temeljni dohodek v višini 550 evrov. V njeni vladi naj bi sodelovali Liga Mattea Salvinija, ki bo po anketah v nedeljo šele četrta z 12 odstotki (v letih 2019–2021 je v anketah vodila z več kot 30 odstotki podpore), in Naprej, Italija Silvia Berlusconija, ki naj bi dobila 7,7 odstotka glasov.
Levosredinska Demokratska stranka bo druga z 21,4 odstotka glasov, tretje bo s 13,2 odstotka populistično Gibanje petih zvezd (ki je leta 2018 zmagalo s kar 33 odstotki podpore), sredinska Akcija-Živa Italija nekdanjega premierja Mattea Renzija pa šesta s 7 odstotki volilnih glasov.
Če bo v nedeljo zmagala desnica, se bo najbolj veselil Putin
Po ustavnih spremembah, izglasovanih na referendumu leta 2020, se je število poslancev zmanjšalo s 630 na 400 in število senatorjev s 315 na 200. Po volilnem zakonu iz leta 2017 pa delež poslancev in senatorjev, ki so izvoljeni po večinskem sistemu, še vedno znaša dobro tretjino, in sicer gre po novem za 147 poslancev in 74 senatorjev. Preostali člani obeh domov parlamenta so izvoljeni po proporcionalnem sistemu. Ker pa naj bi Bratje Italije, Liga in Naprej, Italija skupaj z manjšimi zavezniki dobili 46,5 odstotka glasov, bo ta koalicija desnih strank redko ostala brez zmage v volilnih okrožjih z večinskim sistemom. Torej bo imela desnica brez težav absolutno večino v obeh domovih. Levosredinski blok z Demokratsko stranko bo po anketah dobil samo 28,6 odstotka glasov.
Berlusconiju, premierju v letih 1994–1995, 2001–2006 in 2008–2011 ter dolgoletnemu prijatelju Vladimirja Putina, pa očitno dela težave visoka starost. V četrtek je namreč na televiziji RAI dejal, da so Putina njegovi ministri in proruski separatisti v Donbasu »prisilili« v napad na Ukrajino. Cilj »specialne operacije« pa je bil – vse to so besede 85-letnega Berlusconija –, da bi »vlado Zelenskega zamenjal z vlado dostojnih ljudi«. Melonijeva, ki je povsem na strani Ukrajine, in Salvini, ki je vsaj pred vojno veljal za Putinovega prijatelja, sta ob tem molčala. Voditelj demokratov Enrico Letta pa se je na to odzval z izjavo: »Če bo v nedeljo zmagala desnica, potem se bo najbolj veselil Putin.« Berlusconi je nato v petek dejal, da so ga narobe razumeli in da obsoja agresijo proti Ukrajini.
Prav tako v četrtek pa je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen na vprašanje študentke z ameriške univerze Princeton, ali jo skrbijo povezave italijanskih politikov s Putinom, odgovorila: »Počakali bomo na rezultate volitev. Če pa bodo stvari šle v napačno smer, imamo za to instrumente kot v primeru Poljske in Madžarske.«
Salvini, ki je bil nasprotnik EU zlasti pred njenim programom pomoči Italiji v višini 200 milijard evrov, je zato zahteval opravičilo ali odstop. A tudi levosredinski Letta je dejal, da bi se izjava von der Leyenove »lahko napačno razumela«. Sredinski Renzi pa jo je pozval, naj se ne vmešava v notranje zadeve Italije. »Tudi če zmaga desnica, mora EU spoštovati rezultate volitev,« je še dejal Renzi. Sicer se je v četrtek v italijanske volitve – zdi se, da predvsem v prid Melonijeve – vmešalo tudi rusko veleposlaništvo, ko je na twitterju objavilo fotografije, na katerih je Putin z voditelji vseh pomembnih italijanskih strank razen z voditeljico Bratov Italije.
