Državno prvenstvo, v katerem je že igral Borac iz Banjaluke, boste v novi sezoni še razširili in v njem bodo nastopili tudi klubi iz Avstrije, Hrvaške in Italije.
Že to, da smo lani v domače prvenstvo priključili moštvo Borac iz Banjaluke, je bila dobra poteza. Naš namen je, da bi ligo naredili še odmevnejšo, tako iz komercialnih razlogov kot z vidika večjega števila kakovostnih tekem. Zato bomo v novi sezoni začeli alpsko vaterpolsko ligo. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji premalo enakovrednih klubov, za razvoj športne panoge pa je dobro, da jih je vsaj pet, šest, kajti le na tak način dviguješ kakovost. Zato bodo Trst, Gradec, Dunaj, Tirol in Opatija dodatna vrednost za slovenske klube, več klubov pa nam bo prineslo tudi več dodatnega dela. Zato bomo morali razmišljati o razširitvi ekipe, ki bo delovala v predsedstvu ZVDS, v katerem sta zdaj ob meni samo še Boris Margeta in Miha Čarni, prav tako o direktorju reprezentance in še kom.
V minuli sezoni ste imeli v vseh starostnih skupinah veliko reprezentančnih akcij. Začelo se je s kvalifikacijami za člansko EP, nadaljevalo s kvalifikacijami za mladinsko EP in sredozemskimi igrami ter prvim nastopom kadetov na SP v Grčiji. Vrhunec vsega je bilo nedavno člansko EP v Splitu.
Program zdajšnjega predsedstva ZVDS, ki smo ga pred letom in pol predstavili klubom, je med drugim obsegal dve točki: čim več tekem na domačih tekmovanjih in čim več mednarodnih nastopov reprezentančnih selekcij. Mislim, da smo uresničili oboje, če ne celo presegli. Pod okriljem ZVDS smo imeli rekordno število tekem (kar 340, op. p.). To je podatek, ki mi ga je dal Vojko Podvršček, vodja tekmovalne komisije, in rekordno število reprezentančnih tekem. Na obeh področjih smo torej naredili velik korak naprej.
Reprezentančnih akcij je bilo veliko, vendar rezultatsko niso bile tako uspešne, kot ste si verjetno želeli. Se strinjate s takšno oceno?
Vse to je proces dozorevanja, zato reprezentančnih nastopov ne smemo gledati samo skozi rezultat. Vedeti moramo, da članske reprezentance sedem, osem let ni bilo nikjer in da nas je nastop na evropskem prvenstvu presenetil. Vsi ti reprezentančni nastopi, od najmlajših naprej, niso nekaj novega samo za igralce, ampak tudi za stroko, ki prav tako ni bila dolgo vpeta v mednarodno sceno. In tega se dobro zavedamo. Drugo pa je, da vsem našim ekipam primanjkuje dodatnih treningov. Vaterpolo pri nas deluje na amaterski osnovi in to je težava, kajti fantov ni ravno preprosto motivirati, da bi tedensko opravili še nekaj treningov več. Nekateri so v službah, drugi študirajo, tretji so še dijaki in pri tem je ZVDS nemočna.
Kako bi ocenili nastope slovenske članske ekipe na EP v Splitu? Končala je na zadnjem, 16. mestu, kot po pravilu pa je bila, če izvzamemo tekmi z Madžarsko in Srbijo, ki sta vsaj dva razreda višje od slovenske reprezentance, zanjo usodna zadnja četrtina.
Že pred EP smo se zavedali, da bi to lahko bila naša največja pomanjkljivost. Kvalifikacije za EP, ko smo bili v Kranju tretji, so bile sredi februarja, šele dva meseca pozneje pa smo izvedeli, da bomo lahko igrali v Splitu. Tako je bilo težko v tako kratkem času zagotoviti vse termine in priprave, kajti fantje, kot rečeno, niso profesionalci in imajo tudi svoje službene ali študijske obveznosti. Dejstvo je, da smo kot po pravilu padli v zadnjih četrtinah, toda neodločena četrtina z Madžarsko, ko smo imeli tudi priložnost, da bi to četrtino dobili, in minimalni zaostanek proti Srbiji na polovici tekme dokazujeta, da znamo igrati vaterpolo. V vsakem primeru bomo morali v prihodnosti ta reprezentančni program obogatiti, kar pa je še stvar pogovorov in dogovorov.
Nastopi v reprezentanci so hkrati tudi priložnost, da se naši igralci dokažejo in svojo vaterpolsko pot nadaljujejo v tujini.
Zagotovo in to je tudi eden od načinov, kako dvigniti kakovost. Prav skozi mednarodne tekme se igralci lahko dokažejo, da jih bodo prepoznali tuji klubi in da se bodo lahko vaterpolu posvetili profesionalno. Jaša Kadivec je že prvi takšen primer in bo v novi sezoni igral kot profesionalec v reškem Primorju. Če bi imeli v tujini še štiri, pet igralcev, bi bili že veliko bolj konkurenčni in bi lahko prišli do drugega kakovostnega razreda, da bi se na evropskih prvenstvih uvrščali okoli desetega mesta.
Eden od reprezentančnih ciljev bo torej, da bi se redno uvrščali na evropska prvenstva.
Da bi se redno uvrščali na EP, je težko napovedati, v vsakem primeru pa moramo biti ves čas prisotni na vseh kvalifikacijah. Tu mislim na vse kategorije, ne samo na člansko reprezentanco. To je tista tendenca, ki ji sledimo. Ob tem pa, kar sem že dejal, želimo zagotoviti čim močnejšo domačo ligo, kar verjamem, da bomo z alpsko vaterpolsko ligo tudi dosegli. Verjamem, da bodo v prihodnosti tudi najboljši hrvaški klubi vanjo pošiljali igralce, ki še niso dozoreli, da bi igrali na njihovem najmočnejšem tekmovanju. Za nas bi bilo to zelo koristno, saj bi prišli do še kakovostnejših ekip, napredovali pa bi tudi slovenski igralci.
Ali že razmišljate tudi o novih reprezentančnih akcijah?
Seveda. Ogrodje reprezentance imamo. Če izvzamemo Mateja Nastrana in Martina Puša, ki sta veliko prispevala k slovenskemu vaterpolu in si zaslužita zahvalo, bodo vsi drugi verjetno ostali. Že tako imamo zelo mlado reprezentanco, zadaj je še nekaj mlajših igralcev, kot so Enej Potočnik, Matija Bernard Čanč, Juš Vončina, Gašper Fičur in še nekateri, ki so bili na sredozemskih igrah. Prepričan sem, da bodo ti mlajši igralci, ko bodo videli, kako blizu so članski reprezentanci, še bolj zagrizli in bo še večja konkurenca.
Ampak svoje bodo morali prispevati tudi klubi. Tu mislim predvsem na to, da bodo ti igralci imeli v svojih klubih večje število treningov.
Seveda. Selektor v reprezentanco dobi igralce iz klubov in samo v času priprav je težko veliko narediti glede telesne pripravljenosti. Njegova naloga je, da v reprezentanco izbere najboljše in da ima na voljo dovolj časa, da jih uigra. Dejstvo pa je, da bomo morali izbrano vrsto okrepiti tudi z direktorjem reprezentanc.
Načrtov za prihodnost vam torej ne manjka.
Še naprej ostaja eden glavnih ciljev, da domače tekmovanje naredimo čim močnejše. Želimo izkoristiti svoj geostrateški položaj, v ligo pripeljati tudi čim več hrvaških klubov in doreči način tekmovalnega sistema. Letos bo šlo za turnirski sistem, bomo videli, kako bo v prihodnje. Ta liga bo tudi osnova za mlajše kategorije, vendar moramo najprej videti, kako se bo obnesla članska liga. Mislim, da bo liga zanimiva tudi s komercialnega vidika. Potem so tu še reprezentančne akcije, ena od dobrih lastnosti pa je tudi naš portal za vaterpolo, na katerem bomo lahko pridobili več prostora za oglaševanje naših novih sponzorjev, saj vemo, da brez njih šport ne more preživeti. Kaj več ne bi obljubljal, smo pa v predsedstvu prav vse, kar smo pred letom in pol obljubili, tudi izpeljali.
