Pri Mladinski knjigi so ob 70-letnici zbirke Sinji galeb predstavili drugi paket jubilejnih knjig. Ob štirih ponatisih knjig iz slovenske in svetovne mladinske književnosti je izšla izvirna novost Grizolda in Maček Lune Šribar Jurančič ter prevodna novost Klementina ima rada rdečo Krystyine Boglar. Predstavili so še strip Philipa Waechterja.
Grizolda in Maček je prvi mladinski roman Lune Šribar Jurančič. Kot je na današnji predstavitvi povedala urednica Alenka Veler, je bila z njim nominirana za nagrado modra ptica 2020. Avtorica v romanu domiselno prepleta realistično pripoved o Elsi s fantastično zgodbo o Grizoldi in Mačku. Glavna junakinja se namreč pred težavami in sivino vsakdanjika zateka v svet domišljije in čarobni gozd, katerega krhko ravnovesje je odsev njenih težav v resničnem svetu.
Kot je povedala Luna Šribar Jurančič, še sama ne ve, kdo sta Grizolda in Maček, in dodala, da bo vsak bralec knjigo razumel po svoje. V liku Grizolde je sicer združila več žensk, ki jih je v življenju občudovala, tudi več lastnosti svojih dveh babic.
Klementina ima rada rdečo poljske pisateljice Krystyne Boglar je po besedah Alenka Veler klasična mojstrovina iz 60. let minulega stoletja, ki pa tudi danes popolnoma učinkuje. Ilustriral jo je Bohdan Butenko, eden najboljših poljskih ilustratorjev. Knjiga prinaša zgodbo skupine otrok, ki je poletje preživela na deželi, v hiški na robu gozda. Na zadnji dan počitnic ob bližnjem ribniku najdejo prestrašeno deklico, ki trdi, da je izgubila Klementino. Nihče ne ve, kdo Klementina je, a vsi jo iščejo.
Strip nemškega avtorja Philipa Waechterja Toni ali kako do novih nogometnih čevljev pripoveduje o Toniju, ki je navdušen nogometaš. Ko izve za bliskajoče se nogometne čevlje Ronaldo Brzinc, mu je jasno: brez teh čevljev ne more živeti. Njegova mama pa se s tem ne strinja, zato Toniju ne preostane drugega, kot da si poskusi sanje uresničiti sam, so vsebino povzeli pri založbi.
Strip je v slovenščino prevedla Neža Božič. Kot je povedala, je v njem predstavljenih nekaj Tonijevih projektov, kako zaslužiti denar za čevlje, pri čemer so njegove akcije polne preobratov. Urednica Alenka Veler pa je napovedala, da je pričujoč knjiga začetek serije in da ji bo že prihodnje leto sledila druga knjiga o Toniju.
Iz svetovne mladinske književnosti sta ponatis doživeli knjigi Brata levjesrčna Astrid Lindgren, tokrat v novem prevodu Nade Grošelj, in Hrošč leti v somraku švedske pisateljice Marie Gripe, tokrat z novo naslovnico Eve Mlinar.
V mladinskem romanu Hrošč leti v somraku se prepletajo zgodovina in mitologija ter resnični in domišljijski svetovi, ki jih v enkratno celoto povezuje napeta kriminalna zgodba, so zapisali pri založbi. Kot je povedala Eva Mlinar, je bila Hrošč leti v somraku v otroštvu njena najljubša knjiga. Ponovnega branja se je zato lotila nekoliko s strahom, a je ugotovila, da ji je knjiga še vedno všeč. Kot je še povedala, je na naslovnico želela na subtilen način pripeljati mistiko Egipta.
Od slovenskih del so ponatisnili Teto Magdo Svetlane Makarovič, ki jo je urednica Alenka Veler opisala kot »zabavo za mlado in staro« in Dvojne počitnice Braneta Dolinarja.
Nagovarjajao tudi sodobne otroke
Po besedah Alenke Veler so bili pri izbiranju knjig pozorni, da nagovarjajo tudi sodobne otroke. Pri Dvojnih počitnicah pa je bilo besedišče nekoliko zaprašeno, poleg tega so se od izida knjige leta 1959 precej spremenile okoliščine in današnji otroci ob samostojnem branju marsičesa ne bi razumeli. Zato so priredbo zaupali nekdanji urednici Cicibana Slavici Remškar.
Kot je povedala, se je najprej lotila posodabljanja na jezikovni ravni, da »so se rešili« predpreteklika in številnih kazalnih zaimkov, ponekod je tudi razbila zapleteno zložene povedi. Drugo plast pa je predstavljala snovnost tistega časa; danes so v uporabi drugačni mediji, tedaj denimo niso poznali mobilnega telefona, promet je danes hitrejši. Zaplet iz ene najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih povesti v današnjem času sicer ne bi bil mogoč, je pa knjiga prava poslastica tudi za sodobne bralce, so zapisali pri založbi.