Pretekli ponedeljek je na borznih trgih minil brez posebnih pretresov, saj so svetovne borze nadaljevale tam, kjer so končale teden pred tem. Nato pa je v torek sledilo presenečenje, ko je bil objavljen podatek o ameriški inflaciji v avgustu, ki je dosegla 8,3 % na letni ravni. Glede na podatek za julij (8,5 % na letni ravni) to sicer pomeni znižanje inflacije, vendar pa so bila pričakovanja analitikov nižja (8,1 %). Skrb vzbujajoč je podatek o osnovni inflaciji, ki ne upošteva cen hrane in energentov, saj se je glede na julij povišala in znaša 6,3 % (pričakovanja analitikov: 6,1 %). Tečaji osrednjih ameriških delniških indeksov so se zaradi novice odprli nižje in dan zaključili krepko v minusu (S&P 500 -4,3 %, Dow Jones -3,9 %, Nasdaq -5,2 %, merjeno v ameriških dolarjih), naslednji dan pa so ameriškim borzam sledili tudi ostali večji svetovni delniški indeksi. Vlagatelji se sedaj sprašujemo, za kako visok dvig obrestnih mer se bodo odločili pri ameriški centralni banki (Fed), ki bo zasedala ta torek in sredo. Po podatkih Bloomberga je glede na pričakovanja tržnih udeležencev ponovni dvig obrestne mere v višini 75 bazičnih točk skoraj neizogiben, manjši delež analitikov (21 % po podatkih CME Group) pa pričakuje dvig v višini 100 bazičnih točk. V vsakem primeru pa dodaten dvig obresti pomeni, da bo zadolževanje podjetij, gospodinjstev in držav dražje, kar povečuje verjetnost recesije v ZDA.

Takoj po objavi novice o ameriški inflaciji se je okrepila vrednost ameriškega dolarja, ki se ponovno nahaja v pariteti z evrom, potem ko se je vrednost evra teden pred tem povišala po dvigu obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) v višini 75 bazičnih točk. Prav tako je vrednost izgubljal britanski funt, ki je glede na dolar najnižje od leta 1985. Velja omeniti, da v zadnjem obdobju tudi zlato nadaljuje z upadom vrednosti in je od letošnjega vrha v marcu oddaljeno že slabih 19 %, merjeno v dolarjih (vrednost za unčo zlata, merjeno v evrih, je zaradi depreciacije evra napram dolarju izgubila nekoliko manj, in sicer dobrih 11 %). Zaradi višjih dolgoročnih inflacijskih pričakovanj so se povišale tudi zahtevane donosnosti obveznic, zaradi česar so cene obveznic upadle. Še naprej je krivulja donosnosti obveznic v ZDA inverzna, saj znaša letna donosnost ameriške dvoletne obveznice trenutno 3,8 %, desetletne pa 3,4 %, čemur zgodovinsko gledano sledi recesija. Med podjetji je odmevalo poročanje Reutersa, da pri investicijski banki Goldman Sachs načrtujejo zmanjšanje števila zaposlenih (podobno kot so napovedali pri podjetjih Microsoft in Ford Motors). Stanje na ameriškem trgu dela sicer ostaja dobro – število novih zahtevkov za nadomestilo v primeru brezposelnosti se je zmanjšalo na 213.000.

Nadaljujmo na stari celini, kjer so se delniški indeksi v preteklem tednu zaradi strahu pred gospodarskim upočasnjevanjem znižali. Evropska komisija je objavila predlog izredne obdavčitve dobičkov energetskih družb, s čimer bi lahko zagotovila dodatnih 140 milijard evrov za namen reševanja energetske krize. Po objavi novice so se cene plina in elektrike pričakovano nekoliko zvišale. Razpoloženje potrošnikov v Nemčiji je na nizkih ravneh zaradi skrbi pred pomanjkanjem energentov, upada naročil in industrijske proizvodnje. Zahtevana stopnja donosnosti desetletne nemške državne obveznice se je po izjavah v smeri hitrejšega dviganja obrestnih mer vodilnih mož na Evropski centralni banki (ECB) podobno kot v ZDA povišala in znaša trenutno 1,7 %. V Združenem kraljestvu se še naprej soočajo z visoko inflacijo, ki se je glede na julij sicer malenkost znižala (z 10,1 % na 9,9 %), se je pa po podatkih, objavljenih v preteklem tednu, BDP v juliju povišal za 0,2 %. Stopnja brezposelnosti je na Otoku na najnižjem nivoju od leta 1974 in znaša 3,6 %, vendar pa je tudi skupno število zaposlenih nižje. Zaradi pomanjkanja kandidatov pri prijavah na delovna mesta so se povišale tudi plače, in sicer za 5,5 % na letni ravni.